Napoved ameriške odločitve je izzvala ostre odzive in zaskrbljenost v mednarodni skupnosti ter med Palestinci.

Trump je v govoru dejal, da ima Izrael pravico določiti svoje glavno mesto. Po njegovih besedah bi do te odločitve ZDA zavoljo mirovnega procesa moralo priti že zdavnaj, poroča Reuters.

Kot je dejal, njegova oznanitev pomeni začetek novega pristopa k izraelsko-palestinskemu konflitku. Odlaganje priznanja Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela nikakor ni pripomoglo dosegi miru, je še dejal. Ob tem se ZDA po Trumpovih besedah ne opredeljujejo do zadev, katerih končni status mora biti šele določen, vključno z vprašanjem meja.

Trump je dejal, da je po njegovi oceni ta odločitev "v interesu ZDA in miru med Izraelom in Palestinci". Odločitev ne pomeni odklona od ameriške zavezanosti miru, je dodal. ZDA so globoko zavezane omogočanju mirovnega dogovora med obema stranema, je še dejal. ZDA so pripravljene podpreti rešitev v obliki dveh držav, če obe strani tako želita. Ta rešitev je bila do zdaj uradno stališče ZDA.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer večkrat dejal, da ne podpira palestinske države. Netanjahu je Trumpovo odločitev pozdravil kot "zgodovinsko prelomnico". Vsak mirovni sporazum s Palestinci pa mora vključevati Jeruzalem kot izraelsko glavno mesto, je še dejal izraelski premier. Tudi izraelski predsednik Reuven Rivlin je pozdravil odločitev Trumpa in sicer kot "mejnik pri priznanju pravic Judov do svoje dežele in mejnik na naši poti do miru - miru za vse prebivalce Jeruzalema in celotne regije".

Palestinci: Uničena rešitev dveh držav, pekel za ZDA
Palestinski predsednik Mahmud Abas je v odzivu dejal, da ZDA poslej ne morejo več imeti vloge mirovnega posrednika v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. "Ti obžalovanja vredni in nesprejemljivi ukrepi namerno spodkopavajo vsa mirovna prizadevanja," je dejal Abas. Ocenil je tudi, da so ZDA s priznanjem Jeruzalema kot izraelske prestolnice kršile vse mednarodne in dvostranske resolucije ter sporazume.

Generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Saeb Erakat pa je Trumpa obtožil, da je uničil rešitev dveh držav in da je ZDA izločil iz kakršnega koli bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija je Trumpovo odločitev obsodil in poudaril, da ne bo spremenila zgodovinskih in geografskih dejstev. "Palestinsko ljudstvo ve, kako bo ustrezno odgovorilo na omalovaževanje svojih čustev in svetih krajev," je zapisal v izjavi.

Ismail Radvan, visoki predstavnik Hamasa, pa je medtem dejal, da je Trump z odločitvijo "odprl vrata pekla za ameriške interese v regiji". Arabske in muslimanske države je pozval k prekinitvi gospodarskih in političnih odnosov z ameriškimi veleposlaništvi in k izgonu ameriških veleposlanikov iz svojih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukaz o preselitvi veleposlaništva
Trump je zunanjemu ministrstvu ukazal, naj izdela načrt preselitve ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, podpisal pa je odlok, ki za pol leta zamika preselitev veleposlaništva. Po napovedih ameriških uradnikov naj bi selitev veleposlaništva sicer trajala od tri do štiri leta. Netanjahu je že pozval druge države, naj sledijo ameriškemu primeru in tudi same preselijo svoja veleposlaništva.

Obsodbe Trumpove odločitve z vsega sveta
Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je poudaril nasprotovanje enostranskim ukrepom, ki bi ogrozili možnost miru med Izraelom in Palestinci. Vprašanje statusa Jeruzalema je "treba rešiti na neposrednih pogajanjih med stranema na podlagi relevantnih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in Generalne skupščine ZN-a, pri tem pa upoštevati legitimne skrbi palestinske in izraelske strani", je dejal Guterres.

Regionalni zaveznik ZDA Egipt je Trumpovo odločitev označila za enostransko, ki krši mednarodne resolucije. V Kairu so poudarili, da to ne bo spremenilo pravnega statusa Jeruzalema, ki je okupirano mesto. Zunanje ministrstvo Egipta, ki je ob Jordaniji edina arabska država, ki ima diplomatske odnose z Izraelom, je izrazilo še izredno zaskrbljenost zaradi možnih posledic Trumpove odločitve na stabilnost v regiji.

Tudi Jordanija, varuhinja svetih muslimanskih krajev v Jeruzalemu, je odločitev obsodila kot kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine ZN-a, je sporočil tiskovni predstavnik jordanske vlade Mohamed Mumeni.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je glede Trumpove odločitve dejal, da jo obžaluje in da je Francija ne podpira. Izpostavil je "zavezanost Francije in Evrope rešitvi dveh držav, v skladu s katero bi Izrael in Palestina živela ena ob drugi v miru in varnosti v okviru mednarodno priznanih meja z Jeruzalemom kot prestolnico obeh držav".

Turško zunanje ministrstvo je obsodilo "neodgovorno" potezo ZDA. V Ankari so izpostavili, da je mogoče konflikt med Izraelom in Palestinci rešiti samo z oblikovanjem palestinske države z Vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom. Opozorilo je še, da bo imela Trumpova odločitev negativen vpliv na mir in stabilnost v regiji ter da zato "grozi popolno uničenje podlage za mir".

Iran je prav tako ostro obsodil Trumpovo odločitev o priznanju Jeruzalema kot prestolnice Izraela in posvaril pred novo spiralo nasilja v regiji. "Ta neracionalna in provokativna odločitev bo privedla do nove intifade in novega ekstremizma in nasilja," so sporočili iz iranskega zunanjega ministrstva, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Slovenija: Trumpova odločitev škodljiva
Ministrstvo za zunanje zadeve je resno zaskrbljeno nad odločitvijo ZDA, da Jeruzalem priznajo kot prestolnico Izraela. Odločitev je v nasprotju z dosedanjimi mednarodnimi dogovori in lahko vodi v dodatne napetosti na terenu ter škoduje naporom mednarodne skupnosti v iskanju rešitve izraelsko-palestinskega konflikta.

Ministrstvo ob tem ponovno opozarja, da sta mir in stabilnost možna le ob spoštovanju mednarodnega prava, vključno s številnimi resolucijami Generalne skupščine in Varnostnega sveta OZN, na čelu z resolucijo 478 (1980), ki poziva k opustitvi vseh pravnih in administrativnih ukrepov, ki spreminjajo ali lahko spremenijo status Jeruzalema.

Rešitev dveh držav, dosežena skozi pogajanja in ob spoštovanju osnovnih načel mednarodnega prava, z Jeruzalemom kot bodočo prestolnico obeh držav, je edina možna pot do miru in stabilnosti tako za Izrael in Palestino kot za celotno regijo.

Palestinci napovedali "tri dni jeze"
Več palestinskih gibanj je že pred Trumpovim govorom zaradi ogorčenja pozvalo k "trem dnem jeze". V Betlehemu na Zahodnem bregu so demonstranti že v torek sežigali Trumpove slike, o manjših protestih pa poročajo tudi iz mesta Gaza. Palestinsko gibanje Hamas je načrtovane Trumpove ukrepe označilo za "očiten napad na pravice Palestincev, Arabcev in muslimanov v Jeruzalemu". Tiskovni predstavnik Hamasa na območju Gaze Favzi Bahrum je še dejal, da bi Trump s tem pokazal, da ZDA niso mirovni posrednik v palestinsko-izraelskem konfliktu, pozval pa je k mobilizaciji prebivalstva.

Palestinci in Jordanija so zaradi Trumpovih načrtov že zahtevali sklic izrednega zasedanja Arabske lige. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še sporočili iz organizacije, bo srečanje najverjetneje v soboto.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je dejal, da bi bila selitev "velika napaka," in da je že posvaril ameriškega zunanjega ministra Rexa Tillersona. "To ne bo prineslo stabilnosti, temveč prej kaos in nestabilnost," je dejal pred dvostranskim srečanjem na sedežu Nata. "Ves svet je proti temu." "Gospod Trump! Jeruzalem je rdeča črta za muslimane. Lahko gremo tako daleč, da prekinemo diplomatske stike z Izraelom," je bil v torek v televizijskem nagovoru oster turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Tudi ZN svari pred priznanjem Jeruzalema kot glavnega mesta
Posebni odposlanec ZN-a za bližnjevzhodni mirovni proces Nickolay Mladenov je posvaril pred posledicami morebitnega priznanja Jeruzalema kot izraelske prestolnice. "Generalni sekretar ZN-a je večkrat govoril o tem vprašanju (...) in dejal, da moramo biti zaradi posledic zelo pazljivi pri kakršnih koli dejanjih," je povedal in dodal, da se je treba o prihodnosti Jeruzalema dogovoriti na neposrednih pogajanjih z Izraelci in Palestinci.

Berlin in Pariz svarita državljane
Zaskrbljenost zaradi možnega izbruha nasilja kot posledice ameriške odločitve je izrazilo tudi nemško zunanje ministrstvo, ki svoje državljane svari pred morebitnimi protesti, enako je tudi francosko zunanje ministrstvo na svoji spletni strani objavilo sporočilo, da so pričakovani protesti, zato svojim državljanom svetuje, naj se izogibajo zbiranju v velikih množicah v Vzhodnem Jeruzalemu, na Zahodnem bregu in v Gazi.

Britanska premierka Theresa May je napovedala, da se namerava o načrtovanem priznanju Jeruzalema kot izraelskega glavnega mesta pogovoriti s Trumpom. Ob tem je zagotovila, da se britansko stališče glede tega vprašanja ni spremenilo in da bi morali status Jeruzalema določiti na pogajanjih med Izraelci in Palestinci. "Jeruzalem bi moral na koncu postati skupna prestolnica izraelske in palestinske države," je dodala.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi napetosti, ki bi jih lahko povzročila ameriška odločitev. V Kremlju so poudarili, da ruski predsednik Vladimir Putin podpira takojšnjo obnovitev pogajanj med Izraelci in Palestinci o vseh spornih vprašanjih, vključno s statusom Jeruzalema.

Papež je v nagovoru palestinski skupini, ki je na obisku v Vatikanu v okviru medverskega dialoga, dejal, da je priznavanje pravic vseh ljudi temeljni pogoj za dialog. "Sveta dežela je za nas kristjane par excellence kraj dialoga med Bogom in ljudmi."

V Pekingu menijo, da bi premik veleposlaništva in priznanje Jeruzalema kot prestolnice lahko izzvala nove sovražnosti. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Švang je na novinarskem brifingu dejal, da je položaj Jeruzalema zapleteno in občutljivo vprašanje ter da je Kitajska zaskrbljena, da bi lahko ameriška odločitev "zaostrila regionalni konflikt." Ob tem je dejal, da bi morale vse strani narediti več za mir v regiji.

Vzhodni Jeruzalem okupiran od leta 1967
Mednarodna skupnost ne priznava izraelske suverenosti nad celotnim Jeruzalemom, ki vključuje vzhodni del, v katerem so sveti kraji za muslimansko, judovsko in krščansko skupnost. Izrael ima celoten Jeruzalem za svojo prestolnico, Palestinci pa nasprotno vztrajajo, da mora biti Vzhodni Jeruzalem, ki ga je Izrael zavzel v vojni leta 1967 in si ga kasneje pripojil v neskladju z mednarodnim pravom, prestolnica njihove prihodnje države. Od začetka okupacije je Izrael v vzhodnem Jeruzalemu porušil številne domove Palestincev, na tem območju pa je zgradil številne domove za Jude. Ob tem kljub pripojitvi Izrael palestinskim prebivalcem vzhodnega Jeruzalema ne priznava izraelskega državljanstva.