Jeruzalem (po arabsko Al Kuc, po hebrejsko Jerušalajm) kot versko in politično zelo pomembno mesto leži v osrčju t. i. izraelsko-palestinskega konflikta. Medtem ko ima Izrael za svoje glavno mesto celoten Jeruzalem, tako njegov zahodni kot vzhodni del, pa Palestinci želijo za glavno mesto neodvisne Palestine Vzhodni Jeruzalem.

Po načrtu Združenih narodov za delitev zgodovinske Palestine iz leta 1947, po kateri bi se na območju Palestine ustanovili državi za Jude in Arabce, je bil Jeruzalemu zaradi verskega pomena za kristjane, muslimane in Jude dodeljen poseben status. Mesto naj bi bilo tako pod mednarodnim nadzorom.

V vojni leta 1948 ob ustanovitvi Izraela med sionističnimi silami in sosednjimi arabskimi državami je Izrael zasedel zahodni del mesta in ga razglasil za del novoustanovljene države. Tam je tudi postavil kneset oziroma parlament. Jeruzalem je tako izraelsko politično središče z vsemi državnimi institucijami.

19 let kasneje, v šestdnevni vojni leta 1967, pa je Izrael zasedel še vzhodni del mesta, v katerem je tudi staro jedro s svetimi kraji za vse tri religije, ki je bilo tako kot Zahodni breg pod jordansko upravo.

Nepriznana pripojitev leta 1980
Leta 1980 je Izrael sprejel zakon o Jeruzalemu, s katerim si je kot kršitev 47. člena Četrte ženevske konvencije pripojil tudi vzhodni del mesta. Varnostni svet ZN-a se je na pripojitev odzval z resolucijo 478, v kateri je pripojitev označil za "nično in neveljavno". Mednarodna skupnost, vključno z največjim izraelskim zaveznikom ZDA, vse do danes izraelske suverenosti na območju Vzhodnega Jeruzalema tako ne priznava.

Vsa veleposlaništva držav so tako v Tel Avivu, v Jeruzalemu imajo le konzulate, tako rekoč nobena države pa ne priznava Jeruzalema za glavno mesto Izraela. Kot poroča Al Džazira, pa je izjema Rusija, ki je aprila letos sporočila, da priznava zahodni Jeruzalem kot glavno mesto Izraela. Ob tem je Moskva ponovila stališče, da mora biti Vzhodni Jeruzalem glavno mesto neodvisne palestinske države.

Palestincem poseben status, ne državljanstvo
Palestincem, živečim v Vzhodnem Jeruzalemu, je Izrael dodelil poseben status. Tako kljub pripojitvi tega dela mesta k Izraelu niso izraelski državljani, ampak imajo, kot opozarja Urad ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA), status "stalnih prebivalcev" Izraela. To jim omogoča večjo svobodo gibanja po Izraelu kot Palestincem na preostalih zasedenih ozemljih, deležni pa so tudi nekaterih socialnih pravic. Ob tem Palestinci v Vzhodnem Jeruzalemu niso niti državljani Palestine niti polnopravni državljani Jordanije. Imajo le začasne jordanske potne liste.

Medtem ko jim Izrael status odvzema iz različnih razlogov, kar se je po podatkih izraelske organizacije B'Tselem od leta 1967 zgodilo 14.000 Palestincem, pa se tja naseljuje vse več judovskih naseljencev. V Vzhodnem Jeruzalemu jih tako živi že več kot 200.000, z njimi pa je Izrael skozi desetletja močno spremenil demografsko sliko mesta. Palestinci opozarjajo na judaizacijo Vzhodnega Jeruzalema v obliki obsežne gradnje nezakonitih naselbin in domov za judovske naseljence na tem območju. Ob tem Izrael izvaja obsežna rušenja palestinskih domov. Po podatkih ZN-a je bilo letos do novembra v Vzhodnem Jeruzalemu razseljenih 211 Palestincev in porušnih 119 stavb.

Vzhodni Jeruzalem je bil nekoč središče palestinskega političnega, komercialnega, verskega in kulturnega življenja, po okupaciji pa ga je Izrael odrezal tako od Gaze kot od preostanka Zahodnega brega, še opozarja OCHA.