"Pariški dogovor postavlja trajni okvir, ki ga svet potrebuje za rešitev podnebne krize. Vzpostavlja mehanizem in arhitekturo za uspešno spoprijemanje tega problema na učinkovit način. Stopili so skupaj okrog trdnega dogovora, ki ga je svet potreboval, ko je bilo to potrebno," je dejal Obama.

Pariški dogovor je trajni dogovor, ki zmanjšuje svetovno onesnaženje z ogljikom in svet pošilja na pot v prihodnost z manj ogljika, še meni ameriški predsednik. "Skupaj smo pokazali, kaj je mogoče, ko je svet enoten," je dejal Obama, ki je sicer dodal, da sporazum ni popoln in da gre šele za prvi korak na poti obvladanja podnebnih sprememb. "Četudi bomo dosegli vse cilje iz Pariza, bomo le deloma napredovali k zmanjšanju ogljika iz ozračja. Zato ne moremo počivati na lovorikah današnjega dogovora."

Republikanci: Gre le za dolgoročni načrt
Vodilni republikanci v kongresu so dogovor nemudoma zavrnili in ga označili za le dolgoročni načrt. Po njihovih besedah daje Obama obljube, ki jih ne bo mogel uresničiti. Poleg tega bodo, svarijo republikanci, Obamove zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov uničile več tisoč delovnih mest v ZDA in dvignile ceno elektrike. "Obama daje obljube, ki jih ne more izpolniti. Piše čeke, ki jih ne more unovčiti in zatira srednji razred s prisvajanjem zaslug za dogovor, ki bo uničen čez 13 mesecev," je dejal vodja senatnih republikancev Mitch McConnell.

Tudi največji onesnaževalec na svetu, Kitajska, je pozdravila dogovor, poroča BBC. Kitajski glavni pogajalec Šje Dženhua meni, da pariški dogovor ni idealen, a je dodal, da jim "to ne preprečuje narediti zgodovinskih korakov naprej". Kitajska je sicer že prej sporočila, da morajo razvite države nameniti več finančne podpore državam v razvoju.

Kritike okoljevarstvenikov
Niso pa vsi tako navdušeni nad sporazumom kot svetovni politiki. "Šokantno je, da se ta sporazum predstavlja kot uspeh, glede na to, da spodkopava pravice najranljivejših skupin na svetu in je skoraj brez zavezujočih določil, ki bi zagotovila varno podnebje in omogočala življenje prihodnjih generacij," je dejal Nick Dearden iz organizacije Global Justice Now.

Sporazum, ki bo začel veljati leta 2020, je deloma pravno zavezujoč, deloma pa na prostovoljni podlagi. Zavezujoči del se, recimo, nanaša na predložitev ciljev glede zmanjševanja izpustov in redne preglede teh ciljev, ti cilji pa na drugi strani ne bodo zavezujoči, poroča BBC.

Opazovalci pravijo, da je bil ravno poskus državam vsiliti cilje glede izpustov eden glavnih razlogov, da so podobni pogovori v Köbenhavnu leta 2009 propadli. Države, kot so Kitajska, Indija in Južna Afrika, niso bile pripravljene sprejeti pogojev, ki bi po njihovem mnenju škodovale njihovi gospodarski rasti in razvoju.

Pod dve stopinji
V Parizu so pogajalci sprejeli podnebni dogovor, ki svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne svetovne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, države pa spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Države naj bi to dosegle s predložitvijo svojih državnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.

Prvi pregled svetovnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge ciljev je že podalo 187 držav, veljati pa bodo začeli leta 2020. Leta 2018 bo opravljen pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.

Zavezujoče in manj zavezujoče o pomoči bogatih
Po sporazumu morajo razvite države zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo. V manj zavezujočem delu dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države državam v razvoju do leta 2020 namenjale 100 milijard dolarjev letno, po tem letu pa naj bi to pomoč okrepile.