Na stotine prebežnikov je prispelo v severni pariški predel Porte de la Chapelle, kjer so pred novim centrom za pomoč prosilcem za azil spali pod mostovi in ob cestah, skoraj brez dostopa do vode, sanitarij in hrane, poroča britanski Guardian.

Operacija, že 34. takšna od leta 2015, se je začela ob zori in je minila mirno. Moške in ženske iz različnih držav, tudi Afganistana in Eritreje, so z avtobusi prepeljali iz Pariza. Nekateri so imeli vse svoje premoženje v majhnih nahrbtnikih in plastičnih vrečah.

Številni brezdomni prebežniki so vsak dan čakali pred vrati centra za pomoč, a je bil ta vedno zaseden. V zadnjih tednih je tako pred centrom spalo več kot 1.000 ljudi, vsak teden pa naj bi jih prispelo še po 200.

Število brezdomnih prebežnikov v Parizu je naraslo po zaprtju taborišča v Calaisu, ki se ga je prijelo ime Džungla in v katerem je v slabih razmerah živelo več tisoč ljudi, ki so upali, da jim bo uspelo priti v Veliko Britanijo.

"Življenje na ulici me je izmučilo"
Iz Calaisa v Pariz je prišel tudi 25-letni nekdanji študent veterine, ki je dejal, da je pobegnil pred nasiljem v Somaliji. V Parizu je na ulici spal teden dni. "Življenje na ulici me je izmučilo," je dejal in dodal, da ne ve, kam ga bodo odpeljali. Želi le, da bi bil nekje, kjer je primerno za ljudi. "Tako utrujen in lačen sem, a moram ostati potrpežljiv."

22-letni Afganistanec pa je dejal, da je pod mostom spal dva meseca. Poleg tega, da imajo malo vode in hrane, prihaja tudi do pretepov med različnimi skupinami. Sprožiti želi azilni postopek v Franciji. "Ljudje smo, ne živali," je dejal.

Potreba po dolgoročni strategiji
Delavci človekoljubnih organizacij so opozarjali Francijo, da mora namesto izrednih operacij v zadnjem trenutku oblikovati dologoročno strategijo za obravnavanje in namestitev prosilcev za azil v dostojnih razmerah.

Med njimi je Guillaume Schers iz francoske nevladne organizacije Zemlja azila, ki se ukvarja s prosilci za azil. Po njegovih besedah število ljudi, ki prihajajo v Francijo poleti, ne bo upadlo. Corinne Torre iz organizacije Zdravniki brez meja opozarja na zdravstvene probleme prebežnikov, ki se slabšajo zaradi življenja na ulici. Po njenih besedah so največji problem težave z duševnim zdravjem zaradi preživetih travm. Številni prebežniki so namreč na poti doživeli nasilje, mučenje, nečloveški odnos, spolno nasilje.

Nektari lokalni politiki v Parizu svarijo pred začaranim krogom odstranitev prebežnikov in prihodom novih, pri čemer ni dolgoročne strategije. Zadnja takšna policijska operacija v predelu Porte de la Chapelle je bila pred dvema mesecema. Takrat je bilo odstranjenih 1.610 prebežnikov.

V Calaisu še vedno na stotine prebežnikov
Po lanski odstranitvi taborišča v Calaisu je tam na ulicah med 600 in 700 prebežnikov. Na njihove razmere je opozoril tudi francoski varuh človekovih pravic.

Dobrodelne in nevladne organizacije, ki jim želijo dostavljati vodo in hrano, se pritožujejo, da jim to onemogočajo policija in lokalne oblasti, zato so šli na sodišče. To je odredilo, da v Calaisu ne sme biti postavljen nov center za pomoč prebežnikov, a da morajo imeti ti ljudje dostop do vode in sanitarij, česar lokalne oblasti ne želijo zagotoviti. Država se je na sodbo sodišča pritožila.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem parlamentu sporočil, da si želi prenoviti azilni sistem, za katerega želi, da je "bolj človeški in bolj pošten". Več informacij o spremembah na tem področju naj bi bilo znanih v prihodnjih tednih, je še poročal Guardian.