Na ladji Peleliu naj bi bil nekaj časa zaprt tudi John Walker Lindh, ki se je v Afganistanu boril na strani talibanov. Foto: EPA
Na ladji Peleliu naj bi bil nekaj časa zaprt tudi John Walker Lindh, ki se je v Afganistanu boril na strani talibanov. Foto: EPA
Clive Safford Smith
Safford Smith je direktor Reprieva že od leta 1999. Foto: EPA
Sami Elhadž
Kamerman arabske televizije Al Džazira, ki je bil šest let in pol zaprt v Guantanamu. Leta 2001 so ga prijele pakistanske oblasti pri meji med Afganistanom in Pakistanom. Ameriškim oblastem so ga predali januarja 2002, izpuščen pa je bil pred enim mesecem. Foto: EPA

Dokazi o obstoju "plavajočih zaporov" so v javnost pricurljali v izjavah ameriške vojske, Sveta Evrope in tudi s pričanji zapornikov, človekoljubna organizacija Reprieve pa naj bi še letos objavila poročilo o njihovem obstoju. Ta dodaja, da naj bi bilo po njenih podatkih od leta 2006 v takih zaporih zaprtih prek 200 osumljencev, ZDA pa naj bi od leta 2001 uporabljale 17 takih zaporov.

Že leta 2005 je poročevalec ZN-a za terorizem v poročilu zapisal, da naj bi tajne ameriške službe osumljence za teroristična dejanja zapirale tudi na ladjah v Indijskem oceanu. Tega takrat ZDA niso zanikale niti potrdile, so pa potrdile, da so med decembrom 2001 in januarjem 2002 osumljence zasliševali na ladjah Bataan in Peleliu. Na slednji naj bi bil takrat zaprt tudi "ameriški taliban" John Walker Lindh, ki so ga prijeli v Afganistanu in trenutno v Kaliforniji prestaja 20-letno zaporno kazen.

Predsednik Gerge Bush je leta 2006 priznal, da skrivni zapori Cie po svetu obstajajo, v njih pa naj bi bili zaporniki po njegovih besedah izpostavljeni "izboljšanim tehnikam zasliševanja". Ta izraz je Svet Evrope označil za mučenje, Bush pa je takrat zatrdil, da se je praksa takih tehnik končala.

Skrivni zapori povsod po svetu
Sicer naj bi imela Cia po neuradnih podatkih skrivne zapore na praktično vseh kontinentih. Ti naj bi se med drugim nahajali v Afganistanu, na Tajskem, na Poljskem, v Romuniji, v nekdanji francoski koloniji Džibuti in v Guantanamu na Kubi. Osumljence, ki so izpostavljeni nenavadnim ugrabitvam, naj bi zasliševali tudi v Indijskem oceanu in na atolih Diego Garcia, ki so pod nadzorom britanskih oblasti. Slednje so sicer zanikale, da bi se kaj takega dogajale na območjih, ki so pod njihovim nadzorom.

Reprieve se še posebej zavzema za razjasnitev dogodkov v začetku lanskega leta, ko naj bi somalski, kenijski in etiopski varnostni organi prijeli večje število posameznikov, med drugim pa naj bi jih zasliševali tudi pripadniki ameriškega preiskovalnega urada FBI in ameriške obveščevalne službe Cia. Prek sto naj bi jih pozneje zaprli v skrivne zapore v Keniji, Somaliji, Etiopiji, v Džibutiju in v Guantanamu na Kubi.

"Na ladjah huje kot v Guantanamu"
Omenjena človekoljubna organizacija navaja tudi pričanje zapornika, ki je bil izpuščen iz Guantnama. "Kolega, ki je bil v Guantanamu zaprt v kletki poleg mene, je povedal, da so ga tja pripeljali z ladjo, na kateri je bilo poleg njega zaprtih še 50 ljudi. Povedal mi je, da je vse skupaj zgledalo kot na televiziji. Tisti, ki so bili zaprti na ladji, so bili še huje pretepeni kot v Guantanamu," pove priča.

Odvetnik Reprieva pa je dejal, da ameriške oblasti s takimi zapori svoje početje skrivajo pred mediji, radovedneži in odvetniki. Hkrati je zatrdil, da bodo skušali združiti žrtve takih zaporov. Po njegovih podatkih naj bi bilo v ameriških zaporih trenutno 26.000 ljudi zaprtih brez obtožnice, od leta 2001 pa naj bi bilo kar 80.000 takih zapornikov.

M. R.