Po sporu zaradi izraelske napovedi, da bodo v vzhodnem Jeruzalemu zgradili 1.600 novih stanovanj in potem, ko so se dopoldne na tem območju izraelski policisti spopadli s Palestinci, je spregovorila ameriška državna sekretarka.

Clintonova je zatrdila, da imata Izrael in ZDA "tesno, neomajno vez", kljub temu pa je jasno povedala, da si Washington želi, da bi tako Izrael kot Palestinci pokazali svojo privrženost miru.

Na vprašanje, ali se tudi njej zdi, da so se odnosi med državami znašli na najnižji točki po letu 1975, kar je izjavil izraelski veleposlanik v ZDA Michael Oren, pa je odgovorila: "Ne, tega ne bom 'kupila'."

Predtem je za presenečenje poskrbel ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell, ki bi moral prispeti na obisk v Izrael, a je prihod v zadnjem hipu odpovedal. Kasneje je sporočil, da ga vsaj do konca tega tedna ne bo na to območje.

Zavrelo v vzhodnem Jeruzalemu
Že dopoldne pa so se v vzhodnem Jeruzalemu izraelski policisti spopadli s Palestinci, ki so protestirali zaradi judovskih naselbin in sinagoge v starem delu mesta. Palestinski protestniki so zažigali avtomobilske pnevmatike in metali kamenje, policisti pa so odgovorili s solzivcem in gumijastimi naboji. Ranjenih je bilo okoli 40 Palestincev.

Tiskovni predstavnik policije je sporočil, da je v pripravljenosti 3.000 policistov, potem ko je palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, razglasilo "dan jeze" in pozvalo k protiizraelskim protestom zaradi sporne restavracije stare sinagoge ob Zidu objokovanja, ki meji na mošejo Al Aksa. Palestinci trdijo, da restavracijska dela ogrožajo mošejo.

K umiritvi razmer na obeh straneh je pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je še dejal, da da mora biti končni status Jeruzalema določen na pogajanjih.

Kritike zaradi kritik Izraela
Medtem se nadaljuje spor med ZDA ter Izraelom in zdaj so se oglasili ameriški kongresniki ter judovske skupine, ki so napadli Belo hišo, ker si je drznila kritizirati Izrael.

Izrael je gradnjo 1.600 domov za judovske naseljence v vzhodnem Jeruzalemu napovedal prejšnji teden med obiskom ameriškega podpredsednika Joeja Bidna. To je močno razjezilo ZDA, ki se trudijo znova zagnati zastali mirovni proces med Izraelci in Palestinci, kjer je ena izmed glavnih ovir prav gradnja judovskih naselbin na ozemlju, ki ga Palestinci vidijo kot svojo prihodnjo državo.

Sodelavci ameriškega predsednika Baracka Obame so kritizirali Izrael, ker si je za objavo tako sporne zadeve, kot je gradnja judovskih naselbin, izbral čas obiska ameriškega podpredsednika, ki je le nekaj ur pred napovedjo nove gradnje govoril o trdnosti medsebojnih odnosov in ameriški zaveznosti varnosti Izraela. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je tako po telefonu oštela izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

A ostre besede članov ameriške administracije so zmotile nekatere člane kongresa, tako republikanske kot demokratske, čeprav kongresniki v primeru spora s tujo državo običajno strnejo vrste za svojim predsednikom. A očitno to pravilo ne velja, ko je govor o najtesnejšem ameriškem zavezniku na Bližnjem vzhodu.

Gradnja v "lastni prestolnici"
"Administracija bi se morala osredotočiti na oživitev mirovnega procesa," je izjavil republikanec John McCain in skupaj z neodvisnim kolegom iz Connecticuta Josephom Liebermanom pozval Baracka Obamo, naj preneha kritizirati Izrael. Po besedah Liebermana so zadnja nesoglasja kot spor v družini, kar je škodljivo za skupne interese obeh držav, saj le koristi skupnim sovražnikom.

Republikanski senator Sam Brownback je dejal, da so šle kritike Izraela prek vseh meja. Sam pravi, da ne razume, kako lahko mirovnemu procesu pomaga obsojanje Izrael, ker gradi naselja v "lastni prestolnici". Do Obamove administracije so kritični tudi predstavniki več proizraelskih lobijev, kot je tudi vplivni Ameriško-izraelski odbor za javne zadeve (AIPAC), ki je pozornost raje usmeril na Iran in grožnjo, ki naj bi jo ta predstavljal za varnost judovske države.