"Jutri zjutraj bomo videli, kako se bo razvilo," je dejal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier na sedmi dan maratonskih pogajanj med ZDA, Rusijo, Kitajsko, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo ter Iranom. Vodja nemške diplomacije je še dejal, da šesterica pričakuje, da bo Teheran prilagodil svoja stališča, da bi lahko dosegli okvirni dogovor, ki bi mu nato do konca junija sledil končni sporazum.

Iz Bele hiše so sporočili, da je bil na pogajanjih dosežen napredek, a so v isti sapi opozorili, da bo ameriška delegacija odšla, če bodo pogajanja zastala. Jabolko spora je menda zdaj samo še mehanizem odprave sankcij proti islamski republiki. S sporazumom želijo zagotoviti, da Iran ne bo dobil atomske bombe, kar naj bi dosegli z neposrednim nadzorom njegovega jedrskega programa. Teheran vztrajno trdi, da je njegov jedrski program miroljuben.

Upanje, da bo dogovor dorečen, ostaja
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v sredo zjutraj dejal, da so pogajalci na ministrski ravni dosegli načelni dogovor o vseh ključnih vidikih končne ureditve iranskega jedrskega vprašanja, a so to ameriški predstavniki zanikali. Kljub temu upanje ostaja, tudi iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je izrazil upanje, da bo okvirni dogovor dokončan in da bodo lahko nato začeli izdelavo osnutka končnega sporazuma, ki bo dokončan do 30. junija. "Upam, da lahko danes dokončamo delo in začnemo proces izdelave končnega sporazuma," je povedal Zarif.

Ameriški zunanji minister John Kerry je zaradi dobrih možnosti za dosego zgodovinskega dogovora ostal v Lozani, medtem ko je ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki z iranskimi zahtevami nima večjih težav in je prepričan, da bodo načelni dogovor dosegli v naslednjih urah, odpotoval nazaj v Moskvo, a se bo ob dogovoru vrnil v Švico. Pogajanja so zapustili tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius, kitajski zunanji minister Vang Ji, poleg Kerryja pa so ostali še Zarif, Mogherinijeva, britanski zunanji minister Phillip Hammond in nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier.

Iran omeji jedrski program, Zahod prekliče sankcije
Cilj dogovora je zagotoviti, da Iran ne bo mogel izdelati jedrske bombe, kar naj bi dosegli z neposrednim nadzorom njegovega jedrskega programa. Tuji mediji poročajo, da naj bi Iran bolj ali manj privolil v zmanjšanje števila centrifug za bogatenje urana za več kot dve tretjini, prav tako naj bi bil pripravljen v tujino preseliti večino svojih zalog jedrskega materiala, v zameno pa bi ZN, EU in ZDA odpravili sankcije proti Iranu, ki dušijo iransko gospodarstvo.