"Še vedno obstaja nekaj odprtih vprašanj. Trdno si prizadevamo za to, da bi jih razrešili. Delali bomo pozno v noč, očitno vse do jutrišnjega dne," je za ameriško televizijo CNN dejal ameriški zunanji minister John Kerry.

V Lozani se sestajajo zunanji ministri petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov (ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije) in Nemčije ter iranski kolega Mohamed Džavad Zarif, sodeluje pa tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini. To je prvo srečanje ministrov v okviru pogajanj po novembru lani.

Zadnji rok za dogovor je torek
Po letu in pol pogajanj želijo do torka z Iranom doseči načelni dogovor o iranskem jedrskem programu, s katerim ga želijo pomembno omejiti vsaj za desetletje, v zameno pa bodo ZN, EU in ZDA odpravili sankcije proti Iranu, ki dušijo iransko gospodarstvo. Do 1. julija naj bi dosegli končni dogovor v sporu o iranskem jedrskem programu, ki se vleče že 12 let.

"Tukaj smo, ker verjamemo, da lahko dosežemo dogovor," je dejal britanski zunanji minister Philip Hammond. "A to mora biti dogovor, ki bo Iranu onemogočil, da bi izdelal bombo. Glede tega se ne bomo pogajali". Zarif pa je dejal, da verjame v napredek in da bodo lahko razrešili vse razlike ter jih začeli zapisovati.

Iran se odpove jedrski bombi, v zameno Zahod umakne sankcije
Cilj dogovora je zagotoviti, da Iran ne bo mogel izdelati jedrske bombe, kar naj bi dosegli z neposrednim nadzorom njegovega jedrskega programa. Teheran vztrajno trdi, da je narava njegovega jedrskega programa miroljubna.

V nedeljo so se pojavila nepotrjena poročila, da naj bi dogovor že dosegli in da naj bi Iran privolil v občutno zmanjšanje števila centrifug ter selitev večine svojih zalog jedrskega materiala v tujino, a so iranski diplomati to zanikali. Obenem pa so pogajalci izrazili optimizem, da je večina tehničnih vprašanj že dorečena, da ostajajo odprta le še nekatera bolj politična vprašanja, npr. o hitrosti odprave zahodnih sankcij proti Iranu, in da je dogovor mogoč.