Ob tem ocenjujejo, da so varnostne ukrepe izvedli v največji možni meri.

S tem so se odzvali na poročanje CNN-a, da so nekateri islamski skrajneži, ki so izvedli lanski teroristični napad v Parizu, potovali tudi skozi Slovenijo.

Ameriška televizija CNN je več mesecev analizirala približno 90.000 strani preiskovalne dokumentacije o terorističnih napadih v Parizu in med drugim ugotovila, da so vsaj štirje teroristi iz Sirije po balkanski poti potovali do Avstrije. Dvema je uspelo priti na cilj, dva pa so Avstrijci po napadih ujeli.

Kot je sporočila policija, sta omenjeni osebi iz Grčije preko Slovenije potovali brez osebnih dokumentov, pri registracijskem postopku v Sloveniji pa sta se izkazali z registracijskim kartonom, ki so ga izdale grške oblasti. V postopku preverjanja identitete na slovensko-hrvaški meji sta navedli osebne podatke, ki so se ujemali s podatki na registracijskem kartonu, ob predaji avstrijskim varnostnim organom pa sta navedli druge osebne podatke.

Avstrijski varnostni organi so na podlagi določenih obveščevalnih podatkov, ki so jih pridobili, navedeni osebi aretirali. "Da gre za isti osebi, je bilo potrjeno tudi v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerskimi službami, nadaljnjimi forenzičnimi primerjavami fotografij in zbiranjem obvestil," so pojasnili na policiji.

"Šlo je za izredne razmere"
Za osebi, ki sta neposredno sodelovali pri izvedbi terorističnega napada v Parizu, pa so slovenski policisti ugotovili, da zagotovo nista potovali preko Slovenije, pač pa iz Srbije preko Hrvaške na Madžarsko. Tudi glede pete osebe, ki je bila aretirana julija v Bruslju in jo mediji prav tako povezujejo z napadom v Parizu, so potrdili, da oseba s takšnimi osebnimi podatki ni prečkala Slovenije.

Policija ocenjuje še, da so "v okviru begunskega vala izvajali varnostne ukrepe v največji možni meri glede na to, da je šlo za izredne razmere". "Zaradi vojnega stanja na območjih, iz katerih so prihajali prebežniki in posledično nedelovanja upravnega in varnostnega sistema ni bilo možno kakršnokoli preverjanje v teh državah, so zapisali.

Slovenska policija je sicer od tujih varnostnih organov prejela vrsto zaprosil za preveritev oseb, ki so bile neposredno vpletene v teroristične napade v Parizu in Bruslju oziroma so jih tuji varnostni organi povezovali z omenjenimi napadi na podlagi ugotovitev, ki so jih pridobili v okviru svojih preiskav. "V zvezi s konkretnim napadom v Parizu je slovenska policija izvedla preko 400 preveritev oseb in o vseh ugotovitvah sproti obveščala tuje varnostne službe tako preko Europola, Interpola, kot tudi preko drugih oblik sodelovanja držav EU in drugih v boju proti terorizmu," so zapisali.

Na današnjo novico se je odzval tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je dejal, da bi "bili zelo naivni, če bi bili prepričani, da so v prebežniškem valu prihajali samo dejanski prebežniki iz ekonomskih ali drugih razlogov". Kot zunanji minister sicer, kot je dejal, težko komentira delo ministrstva za notranje zadeve, zlasti policije. Dodal pa je, da je gotovo res, da so takrat, ko so bile migracije najbolj množične, prihajali različni ljudje. "To je dejstvo in se bo po moje tudi v prihodnje pokazalo, da je še kdo takrat prišel v Evropo, zlasti iz Sirije."

Napad zastavljen še bolj velikopotezno
Teroristični napad v Parizu so izvedli pripadniki skrajne skupine Islamska država, najbolj pa je organizacijsko zaslužen Abu Ahmad, ki je napadalce usmerjal na poti skozi Evropo in jim zagotavljal denar.

Napad na Pariz je bil sprva zastavljen še ambiciozneje oziroma bolj krvavo, hkrati z njim naj bi nameravali teroristi napasti še drugod v Evropi, na primer na Nizozemskem in v Veliki Britaniji ter drugje po Franciji. Napadom v Parizu bi morali slediti še drugi, je poročal CNN.

Preiskovalni dokumenti evropskih policij, predvsem francoske, razkrivajo informacije o dveh teroristih Islamske države, ki sta nameravala napasti v Parizu, in omenjajo še enega, ki so ga ujeli, vendar šele dobrega pol leta po napadih v Parizu.

Zamudila napad
Alžirec Adel Hadadi in Pakistanec Mohamed Usman sta se mesec in pol pred napadi v Parizu podala na pot iz Sirije skupaj z Ahmadom Al Mohamedom in Mohamedom Al Mahmodom. Predstavljali so se za begunce iz Sirije, med seboj se niso poznali, prav tako niso vedeli, kakšna naloga jih čaka. Mohamed in Mahmod sta uspešno prečkala mejo med Turčijo in Grčijo, Hadadija in Usmana pa so Grki pridržali zaradi ponarejenih potnih listov.

Izpustili so ju šele oktobra lani, zato sta zamudila in se nista tako kot Mohamed in Mahmod razstrelila v Parizu. Ko so ju izpustili, sta stopila v stik s šefom Abujem Ahmadom, ki jima je priskrbel 2000 evrov, s katerimi sta potovala naprej skozi Makedonijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo do Avstrije. V Salzburgu sta se dan po napadih v Parizu nastanila v begunskem centru in čakala nadaljnja navodila.

V Salzburgu sta dočakala le policijo, ki ju je aretirala že decembra lani. Policija je lovila predvsem Abuda Tabunija, ki je bil povezan z napadi v Parizu, a se je izmuznil aretaciji in za zapahe so ga spravili šele julija letos. Policija je decembra našla le njegov prenosni telefon, ki se je polnil pri Hadadijevi postelji.

Od Hadadija je potem policija veliko izvedela o načinu delovanja teroristov in ambicijah krila za zunanje operacije skupine Amn Al Hardži. Teroristi za komuniciranje uporabljajo aplikacije, kot je telegram, ki je kodiran, zato jim oblasti niso mogle prisluškovati.

Potovanja se izvajajo po etapah in operativci sproti dobivajo informacije, kam bodo šli, s kom se bodo srečali, kje bodo dobili denar in kaj je njihova naloga. Pri prehajanju meja pa jim med drugim priporočajo skrivanje po straniščih vlakov.