Kljub temu, da turistične agencije po marčevskih napadih poročajo o opaznem upadu obiskovalcev v Bruselj, pa to ne velja za Molenbeek. Vse več ljudi si namreč želi v živo ogledati to zapostavljeno četrt dvomljivega slovesa, ki si je svoj čas zaradi svoje industrije prislužila vzdevek "Mali Manchester". "Po napadih opažamo porast zanimanja za Molenbeek - tako s strani belgijskih turistov kot tudi s strani tujcev," pravi Corentin Descamps iz bruseljskega zavoda za turizem.

Molenbeek šteje 95.000 prebivalcev, od tega je 40 odstotkov muslimanov, pretežno priseljencev iz Magreba. Ta revna soseska leži prek kanala, zahodno od starega mestnega jedra Bruslja, kjer boste našli bolj tipične turistične atrakcije, kot so renesančni trg Grand-Place, pivnice, čokoladarnice in umetniške galerije.

Četrt, ki se ji še policija izogiba
Molenbeeka se še Bruseljčani ognejo v velikem loku, v središču pozornosti svetovne javnosti in medijev pa se je soseska prvič zašla novembra, ko so domačini s povezavami z Islamsko državo izvedli napade v Parizu, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi.

Prah se še ni dobro polegel, ko so po štirih mesecih skrivanja marca v Molenbeeku najprej prijeli ključnega osumljenca Salaha Abdeslama, kmalu za tem pa so belgijsko prestolnico pretresli samomorilski napadi na podzemni železnici Maalbeek in na mednarodnem letališču. Tudi tokrat so poti vodile v Molenbeek, ki slovi kot leglo skrajnežev, radikaliziranih, zapostavljenih mladih muslimanov in kot tako nevarna četrt, da se še policija ne upa tja.

Morbidna fascinacija?
Očitno turisti tovrstnih zadržkov nimajo. Turistične agencije priznavajo, da nekatere nedvomno vleče v Molenbeek zaradi nekakšne morbidne fascinacije in prav sprašujejo po lokacijah, povezanih z napadi IS-ja. "Včasih imamo stranke, ki iščejo kraje, kjer so tisti ljudje živeli, se skrivali ali kjer so bili aretirani," potrdi za Reuters vodič Alan Debaecke, ki pa pravi, da ne skuša potešiti te njihove radovednosti.

Kaj jim torej pokaže? Mnoge ture po Molenbeeku zajemajo ogled tamkajšnje elegantne mestne hiše in ljubkega trga pred njo, ki dvakrat tedensko gosti živahno lokalno tržnico. Je pa na tem trgu tudi stanovanje, v katerem sta odrasla brata Abdeslam - mlajši je od marca za zapahi, starejši Brahim je bil eden od samomorilskih napadalcev, ki so se razstrelili v Parizu.

Medijsko napihnjena slaba podoba?
Debaecke pravi, da je večian turistov povsem zadovoljna že, da jim pokaže živahno sosesko, ki počasi začenja privabljati projekte urbane regeneracije, z njimi pa premožnejše stanovalce in boljše obete za domačine, ki poseljujejo eno najrevnejših belgijskih četrti, ki je od sedeža Evropske unije oddaljena zgolj 10 minut vožnje s podzemno železnico. "Osupli so, ko vidijo, da se prava podoba Molenbeeka prav nič ne ujema s tisto, ki jim jo predstavljajo mediji," razlaga. "Zavedo se, da večino prebivalstva sestavljajo ljudje, kot ste vi in jaz."

K porastu zanimanja za Molenbeek so doprinesle tudi nekatere nove atrakcije, kot je muzej umetnosti Millennium Iconoclast (MIMA) v sto let stari pivovarni Belle-Vue, tudi sicer pa je četrt med ljubitelji umetnosti dobro znana. Tako je denimo v muzeju industrije in dela La Fonderie na ogled kalup bronastega kipa leva, ki so ga v Molenbeeku pred 80 leti vlili za ameriškega kiparja Paula Manshipa, ki je kip umestil v velilčastni art decojevski vhod v newyorški živalski vrt v Bronxu.

Zanimanje kot dvorezni meč
"Ljudje, s katerimi smo štopali do Bruslja, so nam razlagali, kako nevaren je Molenbeek. A po tej turi vidimo, da to sploh ni res," razlaga Jacob, mladi švedski udeleženec uradne ture po četrti, ki jo organizira bruseljski zavod za turizem.

Nekaterim domačinom pozornost, ki jo je nenadoma deležen Molenbeek, ni po godu, še posebej, ko se četrt omenja v kontekstu "gojišča džihada in džihadistov". In čeprav pozdravljajo zanimaje turistov za molenbeeško zgodovino, pa si mnogi želijo nedavno zgodovino čim hitreje pozabiti.