Je pa Villa de Vecchi, ki leži na zahodni, bolj divji in manj turistično oblegani strani tega grškega otoka, nedvomno fascinantna.

Poslopje, zgrajeno leta 1936 v lesu in kamnu v italijanskem alpskem slogu, je dal postaviti grof Cesare de Vecchi, goreč Mussolinijev privrženec, ki je bil leta 1930 imenovan za guvernerja Dodekaneških otokov, ki jih je leta 1912 Italija zasegla Otomanom.

Mussolini je imel za to grško otočje velikopotezen načrt, da bi skupaj s Somalijo, Libijo in Eritrejo sestavljali del novega rimskega imperija, kot si ga je zamislil.

Rodos, ki je v času srednjega veka sodil pod Malteške viteze, bi bil v sklopu tega načrta pomorsko oporišče, od koder bi lahko širil italijanski vpliv proti Bližnjemu vzhodu.

Čeprav je bilo v luksuzni dvonadstropni vili vse pripravljeno, da sprejme italijanskega diktatorja, pa je bil ta prej usmrčen, preden bi lahko stopil na otok – in v svojo vilo, v kateri bi moral preživeti svoj pokoj.

Ko je tik pred koncem druge svetovne vojne aprila 1945 skušal ubežati iz severne Italije v Švico, so ga ujeli partizani, ga ustrelili, njegovo truplo pa so ob truplu njegove spremljevalke Clare Petacci obesili z bencinske postaje sredi Milana.

Vladal Dodekanezu z železno pestjo

Villa de Vecchi je tako postala poletna rezidenca med Grki skrajno nepriljubljenega italijanskega guvernerja, ki je otočju vladal z železno, avtokratsko roko.

Grki so se bili v času njegove vladavine prisiljeni naučiti italijanščine in bili podvrženi številnim poniževanjem.

"Ko je troblja naznanila prihod njegove orjaške limuzine, so se morala vsa druga vozila ustaviti, otočani so morali izstopiti in se s fašističnim pozdravom prikloniti guvernerju ob mimohodu, sicer jim je grozila zaporna kazen," je v knjigi Mussolinijev rimski imperij zapisal zgodovinar Denis Mack Smith.

“De Vecchi se je posluževal tako fašističnih metod in tako ekstremnih mučilnih taktik, da je celo Duceja razbesnela njegova nečlovečnost.”

Vila od leta 1947, ko je Rodos prešel pod Grčijo, leži zapuščena in prepuščena zobu časa. In nekateri pravijo, da so stavbo načrtno pustili, da propade, kot večni opomnik guvernerjeve okrutnosti do tamkajšnjega prebivalstva in neuspešnega italijanskega poskusa "poitalijančiti" Dodekanez.

Vila še kar čaka na novega lastnika

Lokacija je sicer izjemna, položaj pa strateški – prostran kompleks je postavljen na pečino v borovem gozdičku Profitis Eliasa z dih jemajočim panoramskim razgledom na Egejsko morje pod njo in bizantinskim samostanom preroka Elije le streljaj proč.

V sklop kompleksa sodi še kamnita kapela (ker se mora vsak diktator redno spovedovati svojih grehov?), zgrajena v enakem slogu. Mesto Rodos z letališčem in pristaniščem leži 25 kilometrov severneje.

Grška vlada je sicer po več kot pol stoletja propadanja vilo dala v času velike gospodarske krize leta 2015, ko si je nakopala orjaški, večmilijardni dolg, EU-ju in IMF-u na prodaj oz. v najem za 50-99 let, tako kot tudi vrsto drugih vladnih posesti in nepremičnin, med drugim grad na Krfu in nekdanje ameriško vojaško oporišče na Kreti.

Oddih v borovem gozdičku

Oblasti so upale oz. še upajo, da bi morebitni kupec lahko vilo preuredil v butični hotel, a za zdaj vila na rešitelja še čaka.

Prav veliko časa sicer nima – že zdaj je močno vandalizirana, prekrita z grafiti, vsa notranja oprema je bila uničena oz. pokradena, streha se na nekaterih mestih že vdira, lesenim balkonom pa grozi, da se dokončno vdajo in strmoglavijo v globino.

Lahko pa dopustniki že zdaj prenočujejo na vzpetini Profitis Elias, v senčnem zavetrju borovega gozdička, in sicer v znamenitem hotelu "Elaphos in Elaphina", sestavljenem iz dveh hotelskih stavb, obnovljenega trinadstropnega Elaphosa in dvonadstropne Elaphine.

Tako kot Villa de Vecchi je tudi Elaphos zgrajen v alpskem slogu – italijanski kolonizatorji so ga postavili leta 1929 kot "Albergo del Cervo" (Jelenov hotel), leto dni pozneje so mu dodali še restavracijo, prostrano verando, teniško igrišče in plesišče.