Na stotine ljudi se je zbralo okoli groba Nede Aghan Soltan, ki je postala simbol protestov, da bi objokovali njeno smrt in smrt drugih žrtev spopadov protestnikov s policijo. Policija je po pričanju očividcev aretirala nekatere izmed njih, preostale pa so skušali razgnati.

Na pokopališče naj bi prišel tudi vodja opozicije Mir Hosein Musavi, poraženec junijskih volitev, a ga je policija prisilila, da je pokopališče zapustil. Tako Musavi kot Mehdi Korubi, še en poražen kandidat, sta na pokopališče prišla na vabilo Nedine mame ob 40. dnevi smrti njene hčerke kljub prepovedi verskih klerikov.

Revolucionarna garda misli resno
Vodja Revolucionarne garde je prepovedal kakršne koli shode ali zborovanja. "Ne šalimo se. Spopadli se bomo s tistimi, ki se želijo boriti proti klerikom," je dejal brigadir general Abdulah Araghi.

Neda, 26-letna študentka glasbe, je bila ustreljena 20. junija, ko so se Musavijevi privrženci spopadli s policijo. Posnetek njene smrti je na spletu obšel svet. Oblasti v Teheranu trdijo, da mlade protestnice niso ubile iranske varnostne sile, in namigujejo, da je bil incident prirejen tako, da bi očrnil podobo klerikov, ki imajo v državi pomembno besedo.

Iranski mediji so poročali še o drugih žrtvah nasilja ter o aretaciji na stotine protestnikov in novinarjev, odvetnikov članov opozicije.

Proteste, ki so Iran pahnili v najhujšo notranjo krizo po islamski revoluciji leta 1979, so sprožile volitve, na katerih je prepričljivo slavil dozdajšnji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, opozicija pa trdi, da so bile prirejene. Nekateri kleriki podpirajo Ahmadinedžada, drugi, med njimi veliki ajatola Husein Ali Montazeri, pa so predsednika napadli zaradi načina, kako so oblasti izvedle volitve, in ravnanja po izbruhu nasilja.

Spor med Hamenejem in Ahmadinedžadom
Mož, ki ima v Iranu prvo in zadnjo besedo, ajatola Ali Hamenej je podprl uradni izid volitev, a Ahmadinedžadu ukazal, naj opusti nominacijo Esfandiarja Rahima Mašaja kot svojega namestnika. Ahmadinedžad za zdaj ukaza vrhovnega voditelja ne upošteva.