Razlog za politični spor je prihodnost predsednika Josepha Kabile. Nasilni protesti so izbruhnili po odlogu predsedniških volitev. Prejšnji mesec, potem ko je volilna komisija sporočila, da ne more novembra organizirati volitev, je v Kinšasi med protesti umrlo več kot 50 ljudi, številni pa so bili poškodovani. Opozicija Kabilo obtožuje, da skuša na oblasti ostati tudi po mandatu, ki se sicer izteče decembra. Napadeni in požgani so bili tudi sedeži treh opozicijskih strank.

Volitve šele decembra 2018?
"Vpleteni na vseh straneh se vse bolj zatekajo k nasilju, ko skušajo doseči svoje cilje," je v Varnostnem svetu dejal Maman Sidikou, vodja mirovne misije ZN-a, imenovane Monusco. Dodal je, da grožnje počasi presegajo zmogljivosti 18.000-članske mirovne misije: "Medtem ko bo Monusco storil za zaščito civilistov vse, kar je v njegovem mandatu pristojnosti, nevarnosti presegajo zmogljivosti misije."

"DR Kongo je vstopil v obdobje skrajne nevarnosti za stabilnost države. Prihajajoče obdobje bo zagotovo zelo težko, saj se prelomna točka v naraščajočem nasilju lahko zelo hitro doseže," je še povedal Sidikou. VS je marca pozval državo, naj letos organizira volitve. Volilna komisija je sporočila, da zaradi logističnih in proračunskih ovir verjetno ne bo mogla pripraviti volitev do decembra leta 2018. Opozicija tako Kabili očita, da se želi protiustavno obdržati na oblasti, kot so se že nekateri afriški voditelji pred njim. Na oblasti je od leta 2001, potem ko je nasledil očeta Laurenta, ki je bil ubit v atentatu.

Prenos oblasti še nikoli minil v miru
V 55-letni zgodovini samostojnosti ni prenos moči v DR Kongo nikoli minil nemoteno in popolnoma mirno. Po protestih, ko je bil pridržan tudi vodja opozicije, je VS pozval kongovske oblasti, naj ne poslabšujejo položaja. Opozicija grozi z novimi protesti, ki bi še povečali napetosti. Vladna prizadevanja za iskanje rešitev iz politične krize, ki jo imenujejo "nacionalni dialog", bojkotira večina opozicijskih strank. ZDA so zaradi ogrožanja stabilnosti države z zatiranjem opozicije uvedle sankcije proti visokima uradnikoma predsednika Kabile, vojaškemu generalu Gabrielu Amisi Kumbi in nekdanjemu načelniku policije Johnu Numbiju, poroča BBC.

Mednarodna skupnost opozarja, da naraščanje napetosti in jeze med nasprotniki Kabile, ki mu očitajo namere o podaljšanju 15-letne vladavine, še stopnjujejo politično krizo. Posledično bi lahko privedla do spopadov in vojne, kakršnim je bila država že priča med letoma 1996 in 2003. Tedaj je umrlo na milijone ljudi.