Če obiščete kateri koli park na Danskem, je veliko možnosti, da so otroci, ki se igrajo na igrišču, rojeni ob pomoči oploditve in vitro (IVF) s spermijem darovalca, v izjemno odmevnem podcastu BBC World Service documentary ugotavlja novinarka Lucy Proctor.

Danska je vodilna država na svetu po uporabi oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), nadaljuje novinarka, saj je okoli 10 odstotkov vseh rojstev posledica omenjene tehnike. Tudi dveletna Sara se je rodila po postopku IVF-a s spermo donatorja, njena mama, 39 let stara Pia Crone Cristen preprosto ni našla partnerja, s katerim bi si ustvarila družino, zato je vzela stvari v svoje roke, pravi.

"Super je, da imamo ženske možnost odločitve zanositi tudi na takšen način, če si tega seveda želimo. Mislim, da težava ni toliko v tem, da si ženske ne želijo moških, prej se moški zaradi otrok nočejo ustaliti. Tako ti ne preostane drugega kot to, da se za ta postopek odločiš sama, ali pa sploh nimaš otrok. Imela sem veliko srečo, da sem z IVF-om zanosila takoj. Spomnim se, kako sem bila hvaležna, ko sem rodila. Sedela sem v kapelici cerkve v bolnišnici in jokala. Nekje sem morala izkazati svojo hvaležnost," je Pia dejala za BBC.

Tabu – ne tabu
Novinarki je zaupala tudi svojo izkušnjo ob krstu hčere: "Ker so ljudje vedeli, na kakšen način sem dobila Saro, so se mi odprli in zaupali, da je bil tudi njihov otrok spočet z IVF-om in da si želijo še enega otroka. Za takšne pogovore sploh ni nujno, da si si z osebo zelo blizu."

Na Danskem se sicer pojavlja zaskrbljenost, nadaljuje novinarka, nad vedno višjim številom samskih žensk z otroki, kot je Pia Crone Christensen. Tako je bil lani "najbolj osovražen moški na Danskem", navaja Proctorjeva, 28 let star učitelj ekonomije. Rasmus Ulstrup Larsen je namreč napisal časopisni članek, v katerem je samske matere označil za "strašen sodobni fenomen". "Vedno več samskih mater je posledica sociološke evolucije. Na Danskem smo priča individualistični etiki in samouresničevanju. To lahko enačimo tudi z visokim odstotkom ločitev. Gre za enako kulturo, ki kultivira obe skrajnosti," je zapisal Larsen in v družbi zanetil burno razpravo.

Najpogostejše stranke semenske banke: samske ženske in lezbijke
Na spletni strani Mariborskega kliničnega centra so zapisali, da se v Sloveniji oploditev z biomedicinskimi postopki (OBMP) uporablja, "ko je vzročni način zdravljenja ženske in moške neplodnosti neuspešen in pri nepojasnjeni neplodnosti". Na Danskem pa tudi v primeru, ko je ženska brez partnerja oziroma živi v istospolni skupnosti, možnosti, ki smo jo v Sloveniji leta 2001 na referendumu zavrnili.

"Na IVF-klinike v Sloveniji nismo poslali nobenih darovanih spolnih celic ... sicer ne vem, ali obstajajo kakšne omejitve, kot pa se spomnim, je oploditev z darovanimi spolnimi celicami v Sloveniji na neki način omejena. To je svojevrsten paradoks, glede na stanje v sodobnih družbah, v katerih 15 odstotkov heteroseksualnih parov ne more spočeti otroka po naravni poti, k temu dodajte še število istospolnih parov in samskih žensk, ki si želijo otroka. Ravno zadnji dve skupini sta največji stranki Cryosa," je za MMC dejal direktor semenske banke Cryos International Peter Reeslev.

Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) oploditev z darovanimi spolnimi celicami v Sloveniji sicer ne prepoveduje, postavlja pa izredno stroge pogoje, ki močno otežujejo uvoz darovanih spolnih celic.

Na svet "pomagali" 65.000 otrokom
Danska banka semenčic Cryos International (Cryos) je največja na svetu, njena "tekmica" v tej hitro rastoči industriji, ki naj bi bila do leta 2025 vredna že pet milijard ameriških dolarjev, je ameriška semenska banka Cryobank. "V 30 letih obstoja je Cryos pomagal priti nas svet več kot 65.000 otrokom po vsem svetu," je še dejal za MMC Peter Reeslev. Banka ima več kot tisoč darovalcev jajčec in semenskih celic, pri čemer prednjačijo moški. V semenski banki imajo trenutno spolne celice več kot 1.100 darovalcev in 130 darovalk. "Ženske jajčne celice so trenutno na razpolago le v naši podružnici v ZDA, saj nam danska zakonodaja ne dopušča, da bi imeli na Danskem tudi banko jajčec," razloži sogovornik.

30 evrov za darovanje semenske tekočine
Če je v Veliki Britaniji, Kanadi in po državah Evropske unije, tudi Sloveniji, plačilo darovalcem prepovedano, na Danskem in v ZDA ni. Cryos International svojim darovalcem in darovalkam, poleg anonimnosti, zagotavlja tudi plačilo storitve. "Naši darovalci semenskih celic dobijo kompenzacijo v vrednosti približno 70 evrov, v povprečju pa se številka giblje bolj pri 30 evrih na obisk oziroma, glede na uspešnost darovanja, ki je odvisna od več parametrov, kot so kakovost sperme, količina in tip donatorja, ali je anonimen ali neanonimen," je še za MMC dejal direktor Cryosa.

Stranka in donator namreč podpišeta pogodbo, da nikoli ne bosta stopili v stik. "Seveda pa nimamo sklenjenega sporazuma z otroki, zato ne moremo vplivati na njihova ravnanja. Identiteta anonimnih darovalcev tako ostane zaupna za vedno," so še dejali iz Cryosa. Nekoliko drugače je z neanonimnimi darovalci, katerih identiteta je varovana do otrokovega 18 leta. "Če želi otrok na tej točki spoznati svojega darovalca, mu lahko zagotovimo donatorjevo ime, njegove zdravstvene ali osebne podatke in zadnji znan naslov bivališča."

Večina darovalcev Dancev
Banka semenčic Cryos International je bila ustanovljena leta 1987 v Aarhusu, tri leta kasneje je začel delovati program darovalcev. Večina teh so Danci, zato glavnino semenske banke predstavlja splošen genski tip prebivalcev Skandinavije, to so, Danci, Norvežani in Švedi. Imajo tudi nekaj darovalcev z drugim etničnim poreklom in fenotipom. Več kot 90 odstotkov darovanih spolnih celic pa izvozijo v Evropo.

Preverjanje psihičnega stanja darovalca
Na vprašanje, ali preverijo tudi duševno stanje darovalca, Peter Reeslev pritrdi in doda, da za neanonimne darovalce veljajo posebna interna pravila, ki določajo, da mora biti darovalec strejši od 25 let, da je pri svoji odločitvi že dovolj zrel. Koliko otrok pa ima lahko en darovalec? "To je odvisno od države do države in njihove zakonodaje. Na Danskem je to 12 družin, v Veliki Britaniji 10, na Nizozemskem 25," odgovori sogovornik. V Sloveniji 29. člen ZZNPOB-ja pravi: "Spolne celice enega darovalca ali ene darovalke se lahko uporabljajo za OBMP, dokler ne pride do rojstev otrok v največ dveh različnih družinah."

Biomedicinski postopki oploditve nacionalni projekt
Na Danskem se je prvi deček, spočet z OBMP-jem, Troels Renard Østbjerg, rodil šest let po rojstvu prvega otroka, spočetega z IVF-om, na svetu, deklice Luise Brown, leta 1977. Leta 1983 se je ta najjužnejša skandinavska država podala po poti revolucionarne medicinske tehnike, že nekaj desetletij kasneje pa postala država, ki jo gleda na uporabo OBMP-ja uvrščamo v svetovni vrh, tako kot Izrael. V Izraelu je sicer veliko več postopkov IVF-ja na milijon prebivalcev, 5.000 v primerjavi z 2.700 na Danskem. "Vendar pa nižja naravna rodnost in višja uspešnost IVF-ja pomenita, da je Danska zmagovalka glede na razmerje dojenčkov v populaciji, ki so bili rojeni z OBMP-jem," ugotavlja novinarka Lucy Proctor.

Profesor Sebastian Mohr s švedske Univerze v Karlstadu izpostavlja, da je biomedicinska oploditev na Danskem pravzaprav nacionalni projekt: "Država ga financira, ljudje ga uporabljajo, zdravniki zanj lobirajo." Kljub temu pa obstajajo določene omejitve, saj so v postopek biomedicinske oploditve na Danskem lahko vključeni le "ustrezni starši". Ženske, stare nad 40 let, morajo v samoplačniški program, starejšim od 45 let je izvajanje IVF-a prepovedano tudi na zasebnih klinikah. Država prav tako ne financira postopkov biomedicinske oploditve pri ljudeh, ki imajo "preveč omejene fizične sposobnosti".

Luknja v zakonu in razvoj zasebnih klinik
Pogoji za oploditev z biomedicinskim postopkom v danskem javnem zdravstvu so bili v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja strožji kot danes, saj so zdravniki presojali, kdo bo upravičen do postopka, pri čemer so ga ponujali le heteroseksualnim parom. Nasprotno pa zasebne klinike niso imele omejitev in so bile dostopne za vse in vsakogar: za nadomestna materinstva, ki so danes na Danskem prepovedana, za postopke oploditve z IVF-om s semenom darovalca in tudi za lezbijke.

IVF je kmalu postal kontroverzen, radikalne feministke so namreč opozarjale, da oploditev z biomedicinsko pomočjo pomeni, da "izurjeni moški upravljajo žensko telo, socialni konservativci pa so nasprotovali sami uporabi tehnologije", piše BBC-jeva novinarka Lucy Procor. Danska vlada je leta 1977 stanje na tem področju še zaostrostrila z zakonom o umetni oploditvi, ki je neporočenim in samskim ženskam ter lezbijkam prepovedal uporabo postopka.

A kaj kmalu so bile v zakonu hitro odkrite pravne praznine. Zakon je namreč prepovedoval izvajanje postopka zdravnikom, ne pa tudi babicam. Te so se specializirale na področju OBMP-ja in začele na Danskem ustanavljati zasebne klinike. S tem namenom je 6. oktobra 1999 začela delovati klinika StorkKlinik, ki jo je ustanovila babica Nian Stork, ki je želela pomagati predvsem samskim ženskam in lezbijkam, ki so si želel usvariti družino. Kot trdijo na kliniki, so do danes na svet pomagali več kot 20.000 otrokom po vsem svetu. Kliniko še vedno obiskujejo ženske z vsega sveta, le pet odstotkov vseh strank klinike je Dancev.

Danska je nato leta 2007 sprejela nov zakon, ki je dostop do IVF-a v javnem zdravstvu dovoljeval ne glede na poročni stan ženske ali njeno spolno usmerjenost. Država je s tem postala najbolj sprejemajoča država na svetu na področju IVF-a, kar podpirata tako družba kot vlada.