Največ kemičnih motilcev endokrinega sistema je v plastiki, tudi številni pesticidi imajo tak učinek, motilce najdemo v detergentih, kozmetiki, mazivih za črpalke in zaviralcih gorenja, ki so v vseh elektronskih napravah. Pojavljajo se tako rekoč povsod.

Problematika je pereča, ker gre za trajne snovi, ki se kopičijo zadnjih nekaj deset let, pravi Mihael Toman z Biotehniške fakultete, pri tem pa ne gre za koncentracijo: "Ampak problem akumulacije in nalaganja v vodnih okoljih. Te akumulacije dejansko ne poznamo natančno, ne vemo, kje se dogaja, voda pa je končni sprejemnik vseh teh snovi."

Živimo v morju estrogenov, opozarja samostojni raziskovalec in publicist, Anton Komat: "Najbolj dramatično je to, da imajo transgeneracijsko delovanje, torej delujejo z matere na njen plod, tu so predvsem prizadeti moški potomci. Glavne posledice so motnje hormonskega ravnovesja, za neplodnost pa bi lahko rekli, da se širi kot novodobna kuga."

A evropski biomonitoring ne daje razloga za preplah, meni Lucija Perharič, predsednica slovenskega toksikološkega društva. Izpostavlja primer bisfenola A, ki je v plastičnih predmetih: "Bilo je ugotovljeno, da je ta izpostavljenost približno stokrat manjša, kot je tista, ki bi bila potrebna, da pride do nekega motenja hormonskega ravnovesja."

Ocene tveganja za Slovenijo sicer še ni, biomonitoring pa je pokazal, da je bila izpostavljenost v večini primerov nizka. Evropske pristojne institucije so letos oblikovale enotna merila o tem, kaj sploh so hormonski motilci v pesticidih. V Združenju proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev ocenjujejo, da se bo posledično sedanji izbor dovoljenih pesticidov v prodaji prepolovil. Sintetičnih hormonskih motilcev iz okolja ne znamo čistiti, treba je preprečiti njihovo nastajanje in ponuditi alternative. Ena takih je ekološko kmetovanje.