Vrhovni poveljnik turških oboroženih sil Isik Kosaner je nepreklicno odstopil in vložil zahtevo po upokojitvi, s čimer protestira proti vladi Recepa Tayyipa Erdogana, ki ga sekularna in republikanska vojska vseskozi sumi islamizma. Kosaner in Erdogan sta se v zadnjih tednih večkrat sestala, da bi rešila razhajanja med vojsko in vlado, ki ji vojaki očitajo preganjanje častnikov. Po novih aretacijah častnikov in obtožbah o načrtovanju udara se je Kosaner odločil za slovo. Ob njem so odstopili tudi poveljniki kopenske vojske, letalstva in mornarice.

Zarote generalov in admiralov
V petek je vrhovno sodišče sprejelo obtožnico, ki 22 visokih častnikov, med katerimi je tudi poveljnik egejske flote in še šest drugih generalov in admiralov, obtožuje vojaške zarote, ki so jo poimenovali "internetni memorandum".

V zadnjem letu je bilo zaradi operacije "Macola" aretiranih kar 250 častnikov turške vojske, ki jih sumijo, da so leta 2003 načrtovali vojaški udar proti takrat novi vladi konservativne stranke AK (Pravičnost in razvoj), katere korenine segajo v razpuščene in prepovedane desne stranke, ki so jih republikanci in predvsem vojska obtoževali islamizma.

Erdogan vpeljal več civilnega nadzora
"Potres štirih zvezdic" označujejo odstope v Turčiji, ki ima dolgoletno zgodovino vmešavanja vojske v politiko. Vojska se ima za branik republikanske Atatürkove zapuščine in zagotovilo posvetnosti države. Izjemno priljubljeni Erdogan, ki je dobil že tri parlamentarne volitve zapored in zagotavlja, da je njegov cilj Evropska unija, je ravno približevanju Bruslju izkoristil za sistemske reforme, ki so vpeljale več civilnega nadzora nad vojsko.

V poslovilnem pismu "bratom v orožju" je Kosaner zapisal: "Skušali so vzpostaviti vtis, da so turške oborožene sile kriminalna združba ... pristranski mediji so to podkrepili z vsakovrstnimi izmišljenimi zgodbami, obrekovanji in izmišljenimi obtožbami." Kosaner je poudaril, da ni mogel več sodelovati z vlado, ki mu onemogoča, da bi dostojno branil svoje častnike pred prevratniškimi obtožbami, ki so plod zgrešenih sodnih postopkov.

Odstopi Erdoganova velika zmaga?
Leta 2003, leto po prvi zmagi stranke AK, je vojska pripravila štabne vojaške vaje, na kateri so z operacijo "Macola" simulirali izredne razmere v državi, med katerimi oblast prevzame vojska. Erdoganova vlada in njej naklonjeni mediji trdijo, da je šlo za stvaren načrt, medtem ko se vojska brani, da je šlo le za "vojno igro". Po razkritju "Macole" so turške pravosodne oblasti aretirale že okoli 250 častnikov, od tega 77 upokojenih in 173 še aktivnih vojakov. Med njimi je več kot 40 generalov oz. dobra desetina vseh najvišjih častnikov turške vojske, ki sicer velja za eno najmočnejših vojska v Evropi.

Odstop vodilnih generalov lahko napoveduje novo krizo v odnosih med vlado in vojsko, lahko pa tudi odpira vrata za popolno Erdoganovo zmagoslavje. Serija odstopov ponuja možnost, da izpraznjena mesta zasedejo častniki, ki so bolj naklonjeni vladajoči stranki AK in Erdoganu.

Gül zatrjuje, da ni nikakršne krize
Turški predsednik Abdullah Gül je ostro zanikal, da bi lahko odstop vrha turške vojske sprožil krizo v državi. "Nikakršne krize ni," je dejal in dodal, da so bili petkovi dogodki izredne razmere. "Zdaj je vse nazaj v normalnih tirnicah in običajni postopki bodo tekli naprej," je zatrdil Gül in ob tem pojasnil še, da je Kosaner že nekaj časa razmišljal o odstopu in da spoštuje njegovo odločitev.

Necdet Özel na čelo turške vojske?
Medtem so se že pojavila ugibanja, da bi lahko prvi mož vojske postal general Necdet Özel. Gül, ki je po ustavi tudi vrhovni poveljnik turške vojske, se je namreč v petek zvečer srečal z Özelom ter turškim premierjem Erdoganom, kar je le še spodbudilo govorice, da bo prav Özel postal novi prvi mož turške vojske.

Özela, dozdajšnjega prvega moža vojaške policije, so v petek pozno zvečer imenovali tudi za vršilca dolžnosti na mestu načelnika generalštaba turške vojske ter poveljnika kopenskih sil, s čimer so hotele turške oblasti omejiti negativne posledice dogodka, morda pa so s tem utrli tudi pot za imenovanje Özela na čelo turške vojske, saj v skladu z vojaško prakso načelnik generalštaba postane človek, ki je bil predtem poveljnik kopenskih sil.