Države Afriškega roga je prizadela najhujša suša v zadnjih 60 letih in zaradi lakote je ogroženih več kot deset milijonov ljudi. Po besedah vodje Visokega komisariata ZN-a za begunce Antonia Guterresa gre za "najhujšo človeško katastrofo" današnjega časa in človekoljubne organizacije so mednarodno skupnost že pozvale k takojšnji pomoči za sestradane ljudi. Najbolj ogrožene so Somalija, Etiopija in Kenija.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so za MMC pojasnili, da Slovenija načrtuje prispevek za Etiopijo in Kenijo, ki bo posredovan prek Svetovnega programa za hrano. Lani je sicer Slovenija znatno povečala dvostranske prispevke za razvojno in človekoljubno pomoč afriškim državam in tako je bilo leta 2010 v Afriko usmerjenih več kot 460.000 evrov, kar predstavlja 4 odstotke dvostranskih sredstev.

Slovenska pomoč je usmerjena predvsem v telemedicino in v sodelovanje z Mednarodno ustanovo - fundacijo za razminiranje in pomoč žrtvam min, medtem ko so se vsebinsko projekti osredotočali predvsem na izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja: zmanjševanje revščine, izobraževanje, zmanjševanje smrtnosti otrok, zdravje oziroma boj proti HIV-u/aidsu, prehransko varnost, opolnomočenje žensk, trajnostni razvoj oziroma skrb za okolje in skrb za otroke.

Slovenija prispeva tudi v proračun EU-ja, Evropski razvojni sklad in Svetovno banko, iz katerega se financira razvojno sodelovanja z državami podsaharske Afrike, Karibov in Tihega oceana. Slovenija za Afriko v obliki prispevka prek EU-ja nameni 7,8 milijona evrov in prek Svetovne banke 2,9 milijona evrov, kar skupaj na leto znese 10,7 milijona evrov. Na MZZ-ju nam sicer niso znali pojasniti, v kakšni obliki je ta pomoč in za katere projekte je namenjena.

"Naša dolžnost je, da pomagamo"
Tudi v Rdečem križu Slovenije pozorno spremljajo dogajanja v Afriki in razmišljajo o možnostih ter načinih pomoči. "Kljub temu da se v Sloveniji soočamo z naraščajočo socialno problematiko, menimo, da je prav in da je naša dolžnost, da smo enako občutljivi za dogajanja v mednarodnem prostoru oz. po svetu," opozarjajo.

V slovenskem Rdečem križu prek svoje krovne organizacije, Mednarodne federacije Rdečega križa in prek Rdečega polmeseca nenehno podpirajo afriška nacionalna društva, ki se vseskozi spoprijemajo s problematiko suše in pomanjkanja. Mednarodni Rdeči križ je že marca objavil poziv za finančno pomoč, s katero bi zagotovili pitno vodo, hrano in osnovne življenjske potrebščine za ogroženo prebivalstvo Afrike.

Karitas si pomaga z mrežo misijonarjev
Na slovenski Karitas so povedali, da ob humanitarnih katastrofah po svetu po navadi delujejo v sodelovanju s Caritas Internationalis, ki deluje mrežno prek svojih 168 članic. Ko krovna organizacija izda poziv za pomoč, potem tudi državne podružnice začnejo zbirati sredstva, ki jih nato prek Caritas Internationalis posredujejo krajevnemu Karitasu, kjer se je zgodila katastrofa.

Slovenska Karitas je Afriki prisotna že od leta 2006, predvsem na področju razvojne pomoči. Prednostna področja so oskrba z vodo, šolstvo, zdravstvo, preventiva pred malarijo, HIV-om in aidsom, skrb za sirote, skrb za invalidne otroke in mladino, usposabljanje za poklic, izgradnja kapacitet.

Delovanje slovenske Karitas na mednarodnem razvojnem področju temelji na vzajemnem sodelovanju s slovenskimi misijonarji in z lokalnimi podružnicami. Projekti potekajo po tamkajšnjih potrebah in v vsa dela so vključeni prebivalci, ki lahko z zaslužkom preživijo svoje družine.

Slovenska Karitas ima glede pomoči v Afriki dobre izkušnje, pri čemer povzroča največje težave slaba infrastruktura (cestna in telekomunikacijska, kar včasih upočasnjuje delo). Pri vseh projektih sodelujejo z njihovimi misijonarji, ki delujejo na teh območjih že desetletja in dobro poznajo tamkajšnje prazmere.

Za otroke potrebnih več kot 30 milijonov evrov
V Unicefu so povedali, da v naslednjih treh mesecih nujno potrebujejo 31,8 milijona dolarjev za humanitarno pomoč otrokom in ženskam v kriznih razmerah Somalije, Kenije, Etiopije in Džibutija.

Poudarjajo, da je nujno potrebno posredovanje, ki bi rešilo življenje približno 480.000 izjemno podhranjenih otrok, prizadetih od hude suše. Zmerno podhranjenih pa je še dodatnih 1.649.00 otrok. Vsi ljudje, ki so jih prizadele krizne razmere, so zelo ogroženi zaradi nevarnosti izbruha bolezni, vključno z ošpicami, akutno diarejo in pljučnico.