Ob 90. obletnici fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bo v torek na glavnem tržaškem trgu potekal Koncert prijateljstva, ki ga pripravlja svetovno priznani dirigent Riccardo Muti. Pred tem bodo predsedniki Italije, Hrvaške in Slovenije obiskali Narodni dom, nato pa bodo pred železniško postajo položili še venec ob spomeniku italijanskim pregnancem iz Istre, Reke in Dalmacije.

Ob tej priložnosti so se Giorgio Napolitano, Ivo Josipović in Danilo Türk v skupni izjavi obrnili na javnost treh držav.

Na koncertu bo maestro Muti dirigiral Mladinskemu orkestru Luigi Cherubini in Italijanskemu mladinskemu orkestru. Koncert bodo popestrili številni mladi glasbeniki z glasbenih akademij v Ljubljani in Zagrebu ter italijanski, slovenski in hrvaški zbori.

Pred koncertom bomo položili lovorov venec v Narodnem domu, ki je bil grozljivo požgan 13. julija 1920, in pred spomenikom eksodusu Istranov, Rečanov in Dalmatincev iz rodnih krajev ter se oddolžili spominu na tragedije iz preteklosti, z našo zavezo, da skupaj gradimo prihodnost svobodnega in plodnega sodelovanja med našimi državami in med našimi narodi v združeni Evropi.

Naša navzočnost naj priča o trdni zavezi, da tisto, kar nas danes združuje, prevlada nad tistim, kar nas je boleče delilo v burnem zgodovinskem obdobju, ki so ga zaznamovale vojne med državami in narodi.

Danes se Hrvaška, Italija in Slovenija srečujejo v duhu Evropske unije, ki je v svojem bistvu glasnica spoštovanja raznolikosti in sožitja med narodi, kulturami in jeziki, ki sobivajo že stoletja. Obvezujemo se, da bomo v takšnem ozračju vedno negovali spoštovanje pravic vseh manjšin.

V vsaki od naših držav upravičeno gojimo spomin na preživeto trpljenje in na žrtve slepega nasilja ter sočustvujemo z bolečino tistih, ki so preživeli te krvave dogodke iz preteklosti. Naš pogled je uprt v prihodnost, ki jo z odločilnim prispevkom mlajših generacij želimo in zmoremo graditi in jo lahko zgradimo v Evropi, ki jo vedno bolj predstavljajo njene raznolike tradicije in je vse bolj združena pred novimi izzivi globalizacije.

Narodni dom še vedno ni bil vrnjen
Slovenci od leta 1945 od Italijanov zahtevamo povrnitev Narodnega doma, ki so ga uničili fašisti. Italijani so to obljubili z londonskim memorandumom in tudi z Osimskimi sporazumi, a ga še vedno nimamo, je na okrogli mizi, ki jo je pripravila Liberalna akademija, poudaril zgodovinar Jože Pirjevec.

Pri požigu tudi smrtna žrtev
Strokovni svetnik Inštituta za narodnostna vprašanja Janez Stergar je opozoril, da požig Narodnega doma ni bil posamičen pojav, saj se je isti dan zgodil še požig številnih drugih objektov, kot so kavarne, tiskarne in pisarne. Dejanje so zagrešili pripadniki italijanske fašistične stranke, a so takratne italijanske oblasti pri dejanju pasivno in aktivno sodelovale, je dodal in poudaril, da je požig Narodnega doma zahteval tudi najmanj eno človeško žrtev.

Zgodovinarka Viljenka Škorjanec je v italijansko-slovenskih odnosih opozorila na to, da mora Slovenija svojo sosedo stalno opozarjati na nespoštovanje pogodbenih obveznosti glede zaščite slovenske manjšine na italijanskih tleh.

Juri: Krizni časi vedno nevarni za izbruh nestrpnosti
V razpravo se je vključil tudi poslanec stranke Zares Franco Juri, ki je izrazil zadovoljstvo, ker se o teh dogodkih vse bolj odprto razpravlja pri nas in tudi v Italiji. Poudaril je velik pomen obiska italijanskega predsednika v Narodnem domu, obenem pa je opozoril, da so krizni časi vedno nevarni za izbruh različnih oblik nestrpnosti. Pri tem je spomnil na nedavne napade na ljubljanski lokal Cafe Open.