Med "izgredniki" so tudi znani predstavniki iranske opozicije, nekdanji industrijski minister Behzad Nabavi, nekdanji namestnik zunanjega ministra Mohsen Aminzadeh, nekdanji podpredsednik Mohamed Ali Abtahi in nekdanji predstavnik vlade Abdulah Ramezanzadeh.

Iranski mediji poročajo, da so nekateri aretirani obtoženi razgrajanja, vandalizma, delovanja proti nacionalni varnosti in zarote proti vladajočemu sistemu. Podobne obtožbe doletijo vse disidente v Iranu. Če bo sodišče odločilo, da so krivi, jim grozi smrtna kazen.

Začetek sojenja je prenašala državna televizija, poluradna agencija Fars pa je poročala o priznanju Abtahija, da so bile obtožbe opozicije o nepravilnostih med volitvami le izgovor za množične proteste. Tujim medijem ni dovoljeno pokrivanje sojenja.

Opozicija zanika obtožbe
Med obtoženci na zatožni klopi so tudi številni pripadniki zmernih strank, ki sta jih ustanovila nekdanja predsednika Akbar Hašemi Rafsandžani in Mohamed Hatami. Stranka zadnjega, ki je obtožena, da je imela stik z britanskimi vohuni, je obtožbe zanikala, sojenje pa označila za "smešno predstavo, ki bi se ji smejali tudi kuhani piščanci".

Vnovična izvolitev dozdajšnjega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada 12. junija je v Teheranu in drugih iranskih mestih sprožila val protestov in največjo notranjepolitično krizo po islamski revoluciji leta 1979. V spopadih med demonstranti in policijo naj bi umrlo najmanj 20 demonstrantov, več kot 1.000 ljudi pa so aretirali. Večino prijetih so izpustili, v zaporu pa naj bi jih bilo še okoli 250.

Poražena kandidata Mir Hosein Musavi in Mehdi Karubi trdita, da so bile volitve prirejene v korist Ahmadinedžada, kar pa oblasti zanikajo. Iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej je Ahmadinedžadovo vnovično izvolitev podprl.

Spor med Hamenejem in Ahmadinedžadom
Ahmadinedžad, ki bo uradno prisegel 5. avgusta, je medtem zanikal, da se je sprl s Hamenejem zaradi izbire svojega namestnika. Konservativci so bili vse prej kot navdušeni, da je za podpredsednika predlagal Esfandiarja Rahima Mashaeija, ki jih je ujezil z izjavo, da Iranci niso v sporu z Izraelci temveč z izraelskim vodstvom.

Boj za oblast med konservativci
Konservativci so predsednika obtožili, da vrhovnemu voditelju ni izkazal dovolj spoštovanja. Ajatola Ahmad Jannati, sicer zvest podpornik Ahmadinedžada, vodi vplivni Svet varuhov. Med petkovo molitvijo je nekatere Ahmadinedžadove odločitve v zadnjem času označil za "vir jeze za ljudi" in ga opozoril, da "vrhovni voditelj daje legitimnost uradnim osebam".

Spor je delno osvetlil boj za oblast med konservativci. Ahmadinedžad, ki v povolilnih napadih opozicije, izgublja podporo tudi med siceršnjimi zavezniki, zavrača, da bi se s Hamenejem huje sprla, njun odnos pa je označil kot "odnos očeta in sina".