Ruski predlog resolucije obsoja nasilje tako vladnih sil kot opozicije, vendar pa ne predlaga sankcij.

Zahodni diplomati so sicer sporočili, da je besedilo ruskega predloga premalo ostro, vendar so izrazili pripravljenost na pogajanja, s čimer bi lahko odpravili zastoj in končno v VS-ju sprejeli prvi resolucijo o Siriji po devetih mesecih nasilja nad protivladnimi protestniki.

Zahodne države se že več mesecev trudijo, da bi skozi VS spravile resolucijo o obsodbi nasilja v Siriji, a sta to doslej s pravico veta vseskozi blokirali Rusija in Kitajska.

Ruski veleposlanik pri VS-ju Vitalij Čurkin je povedal, da je v besedilu predloga resolucije poziv h končanju nasilja, toda brez omembe sankcij. Po njegovih besedah je predlog med kolegi v VS-ju naletel na konstruktiven odziv.

Ruski veleposlanik je še pojasnil, da so v besedilu večkrat jasno izpostavljene sirske oblasti. Rusija ne verjame, da sta obe strani enako krivi za nasilje, vendar v resoluciji vse vpletene poziva k ustavitvi nasilja.

Oktobra je Rusija predstavila besedilo resolucije, v katerem je obe strani enako obtožila za nasilje. V novem besedilu je zdaj omenjeno, da so sirske oblasti uporabile čezmerno silo.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je dejala, da podpira dele predlagane resolucije, a hkrati upa, da bodo lahko sodelovali z Rusijo, ki "vsaj prvič priznava, da je to stvar, ki zadeva VS."

Številni zahodni diplomati upajo, da bo poteza Rusije, dolgoletne sirske zaveznice, prinesla prave spremembe v reševanju krize v Siriji, kjer so protestnike navdihnile ljudske vstaje v arabskih državah.

Nasilje ne pojenja
Medtem se v Siriji razmere nevarno zaostrujejo in dobivajo obrise državljanske vojne. V četrtek je tako skupina vojaških prebežnikov ubila 27 sirskih vojakov. To je je bil eden najsmrtonosnejših napadov na sile, zveste predsedniku Bašarja Al Asada, odkar se je nezadovoljstvo nad njegovim režimom preselilo na ulice.

Po podatkih ZN-a je bilo od marca v nasilnem zatrtju protivladnih protestov ubitih okoli 5.000 civilistov. Asad je zanikal, da bi imeli vojska in policija navodila za streljanje na protestnike in zatrjuje, da so ti ubili 1.100 pripadnikov varnostnih sil. Vseskozi tudi trdi, da so za nasilje krive teroristične skupine, ki imajo podporo tujih sil.