Misch je umrl v četrtek v Berlinu po krajši bolezni, je sporočil Burkhard Nachtigall, ki mu je leta 2008 pomagal spisati knjigo spominov. Misch je do konca ostal ponosen, da je služil "šefu" Hitlerju.
V intervjuju za AP leta 2005 je Hitlerja označil za "zelo normalnega moža" in podal vznemirljivo poročilo poslednjih dni nemškega diktatorja, preden se je ta skupaj z ženo Evo Braun ubil, medtem ko je sovjetska Rdeča armada obkolila bunker. "Ni bil noben surovež. Ni bil nobena pošast. Ni bil noben superman," je dejal Misch.

Misch se je rodil 29. julija leta 1917 v mestecu Alt Schalkowitz v današnji Poljski. Že zelo zgodaj je ostal brez obeh staršev, pri 20 letih pa se je odločil, da se pridruži enotam SS, ki jih je videl kot protiutež preteči nevarnosti levice. Priključil se je Leibstandarte SS Adolf Hitler, enoti, ustanovljeni za osebno zaščito Hitlerja. "Borili smo se proti komunizmu, proti Stalinu in za zaščito Evrope," je povedal Misch. "V vojsko sem vstopil, da bi se boril proti boljševizmu, ne za Adolfa Hitlerja."

Spremljala sta ga povsod
Ob napadu Nemčije na Poljsko je bil Misch huje ranjen in so ga poslali v Nemčijo na okrevanje. Tam je bil leta 1940 izbran kot eden izmed dveh SS-ovcev, ki bi služila kot Hitlerjeva telesna stražarja in njegova asistenta, zadolžena za vse - od javljanja na telefon do sprejemanja visokih gostov. Misch je skupaj s kolegom Johannesom Hentschlom spremljal Hitlerja praktično povsod, vključno v njegovo alpsko pribežališče v Berchtesgadnu in v njegov štab Volčje gnezdo.

Živel je v firerjevem stanovanju in v svojem domu v delavski berlinski soseski, v katerem je ostal do svoje smrti. "Bil je krasen šef," je trdil Misch. "Z njim sem živel pet let. Bila sva njegova najtesnejša sodelavca, vedno sva bila tam. Hitler ni bil nikdar brez naju - ne podnevi ne ponoči."

V Hitlerjevih poslednjih dneh mu je Misch sledil v strogo zastražene bunkerje in podzemna skrivališča. "Hentschel je upravljal luči, zrak in vodo, jaz sem se oglašal na telefon, drugega pa ni bilo nikogar," se je spominjal. "Ko je kdo prišel dol, mu nismo mogli ponuditi niti stola. Vse je bilo dosti premajhno."

Napeto v bunkerju
Po začetku sovjetskega napada je bilo v podzemlju zelo napeto - generali so prihajali in odhajali ter obupno skušali sestaviti skupaj učinkovito obrambo prestolnice s preostanki nemške vojske. Mischu je še posebej ostal v spominu 22. april, dva dneva preden so Sovjeti popolnoma obkrožili mesto. Hitler je takrat dejal: "To je to. Vojna je izgubljena. Vsi lahko greste."

Vsi, razen tistih, ki so še vedno opravljali osnovne naloge, torej Mischa. "Še vedno je verjel v zvezo med Zahodom in Vzhodom. Hitlerju je bila Anglija všeč (razen Churchilla) in ni verjel, da bi se ljudje kot Angleži slepili, da bodo komunisti strli Nemčijo." 28. aprila je Misch videl vstopiti v bunker ministra za propagando Josepha Goebbelsa in Hitlerjevega zaupnika Martina Bormanna z nekim neznanim moškim. "Vprašal sem, kdo je, pa so mi povedali, da je notar, ki je prišel poročit Hitlerja," je povedal Misch. Tisti večer sta se Hitler in njegova dolgoletna ljubica Eva Braun s skromnim obredom poročila.

Dva dni pozneje je Misch videl Goebbelsa in Bormanna govoriti s Hitlerjem in njegovim pribočnikom, majorjem Ottom Günschejem. "Vsi smo vedeli, da se dogaja. Hitler je rekel, da ne bo zapustil Berlina, ampak da bo ostal tu. Nismo slišali strela, nismo slišali nič, a eden izmed teh moških, ki je stal na hodniku, je zaklical, da misli, da je opravljeno. Potem je bilo vse zelo tiho, ne spomnim se, kdo je odprl vrata. Ko so se vrata odprla, sem seveda pogledal in tam je bil Hitler, ležeč na mizi. In Eva je ležala na kavču s koleni navzgor, glavo obrnjeno k njemu."

Misch je stekel v kanclerjev urad, da bi svojemu nadzorniku sporočil novico, nato pa stekel spet dol, kjer so Hitlerjevo truplo položili na tla in ga prekrili z odejo. "Potem so Hitlerja zavili in vprašali, kaj zdaj. Ko so ga nesli ven, sem videl njegove čevlje, kako molijo ven," je pripovedoval Misch. SS-ovski stražar je stekel po Mischa in ga skušal prepričati, naj gleda, kako so trupli polili z bencinom in zažgali. A Misch se je raje umaknil v bunker, da bi se pogovoril s Hentschlom, saj se je bal, da bi ju kot priči dogodka gestapo lahko ubil.

"Betonska krsta"
A Misch je obdržal svoje delovno mesto v bunkerju, ki ga je opisoval kot "betonska krsta", in sprejemal Goebbelsove telefonske klice do 2. maja, ko je dobil dovoljenje za odhod. "Goebbels je prišel dol in mi rekel: Imaš priložnost živeti. Ni ti treba ostati tu in umreti." Misch je pograbil nahrbtnik, ki ga je spakiral, in pobegnil s še peščico drugih v ruševine Berlina. Tam so ga zajeli sovjetski vojaki in ga odpeljali v Sovjetsko zvezo, kjer je preživel naslednjih devet let v taboriščih za vojne ujetnike. Leta 1954 so ga nazadnje le izpustili in mu pustili vrnitev v Berlin. Tam je poiskal svojo ženo Gerdo, s katero sta se poročila leta 1942, in odprl trgovinico.

Gerda Misch je umrla leta 1997.

Ko je Misch pri 87 letih spregovoril za AP, je še vedno spominjal na SS-ovca s strogo držo, širokimi rameni in skrbno počesanimi belimi lasmi. Na vprašanja o krivdi ali odgovornosti za holokavst ni želel odgovarjati, češ da ni vedel ničesar o poboju šestih milijonov Judov in da ni Hitler v njegovi prisotnosti nikdar omenjal "Die Endlösunga", torej načrta za izbris vseh Židov.

Misch je leta 2008 služil kot svetovalec scenaristu Christopherju McQuarrieju pri ameriškem filmu Operacija Valkira, ki je govoril o neuspeli zaroti atentata na Hitlerja in v katerem je glavno vlogo nesojenega atentatorja igral Tom Cruise.