Kot kaže, se bomo, če nič drugega, morali navaditi na življenje z maskami. A ob tem se porajajo tudi številni varnostni pomisleki.

"V okviru rahljanja karantene mislim, da bodo maske uporabne," je dejal na začetku meseca britanski premier Boris Johnson, ki je ob tem dejal, da bodo maske pomagale ljudem vliti malce več zaupanja, da se lahko varno vrnejo na delo.

Toda kot poroča CNN, ima perspektiva nove družbe, v kateri si javnost zakriva obraz, obsežne posledice za svet kriminala in varnosti, pa tudi družbeno interakcijo.

"Glavna težava, ki se poraja ob nošnji mask, je, da imamo nenadoma ogromno ljudi z zakritimi obrazi," opozarja Francis Dodsworth, predavatelj kriminologije na britanski univerzi Kingston. "To bi lahko ponudilo priložnosti ljudem, ki si želijo zakriti obraz zaradi zločinskih vzgibov. Ti ljudje bi zdaj lahko svobodno nosili maske, ne da bi bili pri tem sumljivi."

Zločinci niso več sumljivi

V Aziji sicer nošnja mask ni nič posebnega, a na Zahodu tega do zdaj nismo bili vajeni in v zadnjih tednih že poročajo o vse več primerih zločinov zamaskiranih kršilcev.

Eden takih primerov je bil v Španiji, kjer so prejšnji mesec aretirali pripadnika Islamske države, ki se je od pobega iz Sirije skrival v južnem mestu Almeria. Moški se je zaradi protikoronskih ukrepov lahko popolnoma prilagodil situaciji – redkokdaj je zapuščal svoj dom, ko pa ga je, je vedno nosil masko.

Strokovnjaki opozarjajo tudi, da bi nošnja mask lahko zapletla preiskave zločinov, saj obrazno prepoznavanje postaja vse pomembnejši del iskanja storilcev. Maske to zdaj močno otežijo. "Pričanja očividcev so že zdaj problematična – tudi ko je skupina ljudi priča istemu zločinu, ena oseba vidi storilca z brki in klobukom, druga pa z brado in sončnimi očali," razlaga Dodsworth.

Posnetki nadzornih kamer so zato včasih edini pravi dokaz v preiskavi. Neko kitajsko podjetje sicer že trdi, da mu je uspelo razviti programsko opremo, ki lahko točno identificira ljudi, tudi če nosijo maske. A strokovnjaki menijo, da smo še vedno daleč od tega, da bi tako identificiranje lahko uporabljali v vseh okoliščinah.

Stigmatizacija tistih brez mask

Zakrivanje obrazov poraja za organe pregona tudi druge težave, še posebej, ko gre za določitev, kaj spada pod sumljivo vedenje. Še lani so, denimo, v Hongkongu in Franciji sprejeli zakone, po katerih je nezakonito prikrivanje obraza med protesti. Zdaj bo morala policija presoditi še, kakšni so motivi ljudi za prekrivanje obraza. "Že tako je težko definirati "sumljivo vedenje". Policija bo morala usklajevati napotke za varovanje javnega zdravja z upravičevanjem, zakaj je ustavila nekoga in ga preiskala," razlaga Dodsworth.

In glede na to, da je policija po večjem delu sveta v pandemiji že tako na udaru zaradi kakšnih svojih pretirano rigoroznih ukrepov in akcij, se zdaj manjšine, ki jih že tako pogosteje ustavljajo, lahko upravičeno bojijo, da bodo še bolj na udaru. In če so bili včasih na Zahodu stigmatizirani tisti, ki so si obraz zakrivali, bi se v koronskem in pokoronskem času lahko zgodilo, da bodo stigmatizirani tisti, ki si obraza ne bodo zakrili v javnosti.

V ZDA je tako Jorge Elorza, župan mesta Providence na Rhode Islandu, šel celo tako daleč, da je dejal, da bi morali prebivalci "družbeno sramotiti" nezamaskirane, da bi se ti "podredili".

Kako razbrati čustva?

A ker nošnjo mask lahko zlorabijo nasilni kriminalci, bi lahko običajne državljane vse skupaj naredilo še bolj živčne, navaja CNN. Ne glede na to, ali ima posameznik zle namene ali ne, če ne moreš videti njegovega obraza, s tem tudi nimaš ključnih čustvenih namigov, ki jih ljudje nujno potrebujemo za delovanje.

"Ko zagledaš obraz, se tvoj um loti dveh stvari hkrati – najprej skušaš ugotoviti identiteto človeka in od kod ga poznaš, nato pa skušaš prebrati njihova čustva," razlaga Eilidh Noyes, profesorica kognitivne psihologije na britanski univerzi Huddersfield. "Prepoznavanje čustev je pomembno tudi z evolucijskega vidika, saj nam pomaga presoditi grožnjo in tudi olajša pozitivne družbene interakcije. Tako z ljudmi, ki jih dobro poznamo, kot tudi s tistimi, ki jih prvič spoznamo."

"Iz popolnoma preživetvenih razlogov moraš vedeti, kaj so nameni nekoga, ko ga spoznaš. Če tega ne bomo mogli storiti zlahka, bodo ljudje previdnejši in defenzivnejši, kar lahko, žal, v nekaterih primerih vodi v nasilne konfrontacije," pa pravi Ian H. Robertson, profesor psihologije na dublinskem Trinityju.