Tako je v iranskem parlamentu za svoj drugi predsedniški mandat slovesno prisegel Mahmud Ahmadinedžad, pred parlamentom pa se je zbralo veliko privržencev opozicije, ki pa so jih razgnali.
Ostro nad Zahod
Po prisegi je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, Ahmadinedžad dejal, da ne pričakuje čestitk predstavnikov zahodnih držav. "Slišali smo, da so se nekateri zahodni voditelji odločili, da bodo priznali izide, a da ne bodo čestitali. No, nihče v Iranu ne čaka na vaše sporočilo," so se glasile besede iranskega predsednika. S tem se je odzval na napovedi Nemčije, Velike Britanije, Francije in ZDA, da mu ne bodo poslale čestitk ob prisegi.
Zatrdil je, da države ne bo vodil avtokratsko in da bo zaščitil svobodo in dostojanstvo posameznikov. Zahodne države je tudi kritiziral, ker "želijo, da jim demokracija služi za njihove interese, in ker ne spoštujejo pravic drugih narodov." "Uprli se bomo zatiralskim silam in poskušali popraviti globalne diskriminatorne mehanizme, od česar bi imeli korist vsi narodi na svetu," je še poudaril.
Ahmadinedžad je zmagal na volitvah 12. junija, opozicija pa izidov ne priznava in zahteva njihovo razveljavitev. Volitvam so sledili številni protesti, v katerih je umrlo najmanj 30 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih. Sprva je bilo prijetih okoli 2.000 ljudi, od katerih so jim približno 110 v minulih dneh začeli soditi. Po volitvah je v Iranu zavela ena najhujših političnih kriz po islamski revoluciji leta 1979. poleg uličnih protestov, so se nakazale tudi razpoke v enotnosti vladajoče elite.
V ponedeljek je Ahmadinedžada kot zmagovalca volitev uradno potrdil tudi vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje