Kot dejavna prostovoljka WikiLeaksa Birgitta Jónsdóttir v zadnjem času opozarja predvsem na pred kratkim razkriti tajni trgovinski sporazum Tisa, v katerega je vključena tudi Slovenija. Gre za dokument, ki so ga pod vodstvom Svetovne trgovinske organizacije podpisale ZDA in EU. Njegovi bistveni točki sta privatizacija javnih dobrin, kot so transport, voda in banke, ter deregulacija finančnega sektorja. Vsebina dokumenta bo po uveljavitvi ostala tajna še pet let.

"V medijih se zelo malo piše o tem dokumentu. Tudi politikom se glede tega postavlja zelo malo zelo težkih vprašanj. Dobesedno pa Tisa pomeni, če bi recimo želeli sprejeti zakon, da bi Monsantu preprečili vpliv na vaš pridelek in semena, bi bila, glede na to pogodbo, volja Monsanta nad vašimi zakoni. To pa je noro! Korporacijam nikoli ne bi smeli dopustiti, da nas preglasijo. Državljani vsake države, ki so na tem seznamu, bi morali zahtevati vpogled v pogodbo. Zato prosim, prosim naredite vse, kar lahko, da si boste ogledali Tiso, saj je res skrb vzbujajoč dokument, o katerem vemo le malo," je pojasnila na tiskovni konferenci v Hiši sanjajočih knjig na Trubarjevi ulici v Ljubljani.

47-letna poetičarka (gre za skovanko med poetom in političarko, saj je v islandskem parlamentu poslanka Piratske stranke, prav tako pa je tudi pesnica in pisateljica), se je odzvala povabilu Založbe Sanje, saj jo je prepričala nujnost trenutka, v katerem smo se znašli prebivalci Slovenije. "V Sloveniji smo priča zelo dramatičnim dogodkom. Pred našimi očmi se dogaja plenjenje še zadnjega skupnega premoženja. Za nami je Helios, za nami je Mercator, pred nami so nepravične predčasne volitve, ki dajejo zelo malo časa progresivnim političnim gibanjem v Sloveniji," je pojasnil direktor založbe Rok Zavrtanik.

Odrešimo se lahko le sami
"Nisem vedela, da imamo Islandci in Slovenci toliko skupnega. Privatizirali smo svoje telekomunikacijsko podjetje, ljudje niso dobili denarja ... Prosim vas, samo ne privatizirajte bank! Samo poglejte, kaj se je zgodilo z Islandijo. Potrebovali smo pet let, da smo od relativno stabilne države postali zelo zadolžena država. Zelo bodite pazljivi. Ne zaupajte politikom, saj imajo kačje jezike," opozarja in dodaja, da ljudje kljub temu želijo verjeti njihovim lažem.

Čakajoč na novo krizo
"Pomembno je, da ne čakamo na politično stranko ali nekega odrešenika na belem konju. Nihče nas ne bo rešil, razen nas samih." Pri tem spomni, da je Islandcem leta 2009 s protesti sicer uspelo vreči vlado, a so čez pet let dobili še slabšo. "Veliko sem preučevala krize in moram reči, da so mi naravnost všeč. Komaj čakam, da se na Islandiji pojavi nova kriza! V času krize se namreč ustvari energija, ki je okno za globoke družbene spremembe."

Ameriška vlada jo je označila za teroristko
Birgitta Jónsdóttir je nekoč izjavila, "da bi morali vsi ljudje zapreti svoj profil na Facebooku". Omenjeno družbeno omrežje celo "prezira", saj to nenehno spreminja pravila, zato uporabniki nikoli ne vedo, kdo vse vidi njihove objave. Zadržana je tudi glede uporabe Googla, zato pa navdušena nad Twitterjem. Morda zato, ker jo je obvestil, ko je ameriško ministrstvo za pravosodje zahtevalo izročitev vseh njenih osebnih podatkov, tvitov, elektronskih naslovov, podatkih o nakupih, vseh IP-naslovih, ki jih je uporabljala, napisala ali objavila od 1. novembra 2009 naprej. Pritožba družbenega omrežja je v ZDA na sodišču padla.

"Preiskali so vse, mojo pošto, moja stara ljubezenska pisma, bančni račun, vračilo davka, zdravstveno dokumentacijo, kaj jem, v kateri kavarni sem pila kavo in s kom. Preiskali so vse. Metaforično rada pravim, da so vstopili skozi moja zadnja vrata in ne skozi sprednja. Dokumentacije o tem, kaj vse počnem, nimam doma, zato tega tam ne bi našli, kar so našli na spletu. A ta primer ne govori le o meni, ampak o vseh vas. FBI lahko vstopi tudi v vaš dom, ne da bi vas za to prej vprašal," razlaga Birgitta Jónsdóttir. Na listi domnevnih teroristov se je po vsej verjetnosti znašla zaradi udeležbe kot koproducentka pri odmevnem filmu Kolateralni umor (glej tudi spodaj), ki je svetovno občinstvo seznanil z ravnanji ameriške vojske v Iraku.

"Ko občutiš strah, si izgubil"
A kot pravi, je s tem niso utišali. Ravno nasprotno. "Ko občutiš strah, si izgubil. To pravim zato, ker sem se prisilila, da sem šla v ZDA, pa so me tako islandsko zunanje in notranje ministrstvo kot tudi moj odvetnik prepričevali, naj tega ne storim, saj da ne zaupajo Američanom. Odločila sem se, da grem, saj nisem hotela živeti v strahu. To pomeni, da nikoli več ne bi potovala v ZDA, kjer imam družino in prijatelje in tudi posebno poslanstvo (smeh). Spomnim se, da sem sama sedela na letalo, ko je to pristajalo v New Yorku in sem se vprašala, kaj pa mi sploh lahko naredijo? Ne morejo me odstraniti, lahko imam grobo zasliševanje, pa kaj potem, saj ga bo enkrat konec. Vedno moramo pomisliti na najhujši scenarij. Pošast je samo pošast."

Nezaščiteni žvižgači
Goreča zagovornica svobode na spletu, pravice do obveščanja in zaščite t. i. žvižgačev, je lani za Nobelovo nagrado za mir predlagala Edwarda Snowdna in Bradleyja Manninga. A pri tem dodaja, da trenutno ne obstaja noben mehanizem, s katerim bi žvižgače lahko zaščitili.

"Glede žvižgačev vem, da so Novinarji brez meja poskusili osnovati zakon, da se nihče ne bo znašel v položaju, v katerem se je znašel Snowden. Pogovor o tem je pomemben, saj se bodo pojavili novi žvižgači, ki ne bodo iz ZDA. Kaj bi se zgodilo, če bi se z informacijami o Rusiji znašli sredi Kitajske? Po ljudeh, ki so si drznili zapiskati na piščalko, bi se morali zgledovati. Kaj pa je z vsemi tistimi žvižgači, ki se niso upali razkriti? Vse vire bi morali zaščititi, a jih trenutno ne moremo, saj nimamo načina, na katerega bi zaščitili vire."

Zasebnost, kaj je že to?
"Zasebnost je le še mit, ki ne obstaja. Kdor koli govori z menoj po telefonu je pod nadzorom. To je bilo razkrito v dokumentih NSA-ja, ki jih je javnosti posredoval Edward Snowden. Torej, če me pokličete ali ste s svojim telefonom v moji bližini, potem ste že na seznamu ljudi, ki jih avtomatično nadzorujejo. Ko se boste po telefonu pogovarjali s svojim prijateljem in družinskimi člani, bodo tudi oni na seznamu. Vdor v zasebnost je takšne razsežnosti, da ga ne moremo nadzorovati. Zato ga moramo legalizirati, postaviti moramo nove standarde na svetovni ravni."

Islandija postaja spletni raj
Sicer pa tudi po zaslugi Birgitte Jónsdóttir Islandija postaja raj glede zakonske zaščite dejavnosti uporabnikov na spletu. S skupino pravnikov in medijskih strokovnjakov so pregledali, v katerih državah imajo najboljše zakone na svetu na področju svobode informacij, zaščite vira, zakonov o žvižgačih, zaščite novinarjev in postopkov pridobivanja informacij. Ko so zbrali vse podatke na enem mestu, je nastala t. i. Islandska moderna medijska iniciativa (IMMI). Za sprejem zakona je morala islandska vlada spremeniti kar deset različnih zakonov na štirih različnih resorjih. Parlament je zakon sprejel junija 2010. Zakon so prevedli tudi v angleščino in zdaj upajo, da ga bo usvojilo čim več držav.

"Rada bi videla, da IMMI sprejmete tudi v Sloveniji, saj vas ni kaj dosti več od nas Islandcev. Pred dvema tednoma sem slišala lepo novico, da so v Eritreji oblikovali ekonomski načrt na podlagi našega IMMI-ja. Vidite, tudi v Eritreji želijo narediti varen raj. Tako imate lahko tudi Slovenci moč in vpliv za večje dobro. Kaj vam bo demokracija, če nimate pravice do informacij, izražanja, zasebnosti – to potem ni demokracija. Večina demokracij pa nima tega in to veliko pove o demokraciji. Sicer pa so vsi pozabili, kaj demokracija pomeni – vladavina vseh."