Gospodarski strokovnjaki iz dežele bank, sira, ur, gora in čistega okolja so, čeprav je večina zahodnega sveta drvela v rdeče številke, dolgo ohranjali optimizem. Sodržavljane, tujce in mednarodne finančne institucije so prepričevali, da so v njihovi državi tako ekonomski kot strukturni razlogi tisti, ki bodo pomagali, da se bo Švica izognila velikim odpuščanjem ter pretresom na finančnih trgih.

"Švicarski "voz" bo zaškripal, ustavil pa se ne bo"
"Poraba je visoka, kreditni trg trden in močan, predvsem pa je pestrost švicarskega izvoza tista, ki omogoča, da niso odvisni le od nekaj posameznih držav. To bo pomagalo ohranjati gospodarsko rast. Poleg tega so spremembe v zakonu o priseljencih (v letu 2008 je v Švico prišlo 100.000 novih priseljencev) omogočile velik priliv ljudi v to alpsko državo, kar je povečalo porabo in zapolnilo delovna mesta, "plus" je tudi to, da se priseljujejo predvsem visoko izobraženi kadri, ki imajo posledično veliko kupno moč. Če upoštevamo še dejstvo, da je stopnja inflacije svoj vrh zaradi cen nafte, ki so skočile 'v nebo', dosegla v letu 2008, iz vseh teh kazalcev lahko napovemo, da se bo gospodarska rast v Švici v letu 2009 znižala, bo pa še vedno pozitivna, najmanj enoodstotna." Tako bi lahko povzeli misli švicarskih ekonomistov s konca leta 2008.

Nezaposlenost februarja 3,4 odstotka
Dejanske številke in napovedi so od pomirjujočih hitro postale precej zlovešče - švicarski izvoz je padel za rekordnih 8,1 odstotka, naložbe so se zmanjšale za 3,1 odstotka, storitve finančnega sektorja, ki predstavlja kar 15 odstotkov švicarskega BDP-ja, se je znižal za 1,6 odstotka. Mimogrede, od konca leta 2007 je finančni sektor padel za kar 11 odstotkov, podatki iz februarja so pokazali, da je nezaposlenost narasla na 3,4 odsotka, kar je najvišja stopnja v skoraj treh letih.

Zadnja velika kriza leta 1975
Mednarodni denarni sklad (IMF) je že čez nekaj dni Švici napovedal, da se bo morala spoprijeti z najslabšimi rezultati svojega gospodarstva v zadnjih 30 letih - po letu 1975, ko je zaradi naftnega šoka njeno gospodarstvo padlo za kar 6,8 odstotka. Tako IMF kot ena največjih švicarskih finančnih ustanov, Credit Suisse, sta napovedala, da se bo švicarski BDP v letu 2009 zmanjšal za najmanj dva odstotka - še decembra je Švicarska narodna banka napovedala, da se bo gospodarstvo "skrčilo" le za 0,1 odstotka.

Močen frank, dragi švicarski izdelki
Obsežnemu izvozu, na katerega se Švicarji tako radi zanašajo, škodi tudi relativno močan švicarski frank, zato je narodna banka namignila, da bi lahko z intervencijo oslabila svojo denarno valuto. Če se bo to zgodilo, bo Švica postala prva država iz skupine desetih najbolj industrializiranih držav s tem ukrepom. "Menim, da bo švicarski frank v primerjavi z evrom v prihodnjih mesecih še pridobil na vrednosti, kar bo na naše izvoznike, ki okoli dve tretjini izdelkov prodajo v države Evropske unije, delovalo, kot bi pritisnili na zavoro," je dejal ekonomski strokovnjak Claude Maurer, ki je v isti sapi opozoril, da lahko vlada kljub temu stori le malo, da bi pomagala izvoznikom. "Treba je počakati, da se popravijo razmere na svetovnih trgih," je bil jasen.

UBS zabredel globoko, globoko ...
Največja švicarska banka UBS je februarja objavila, da je v letu 2008 "pridelala" skoraj 20 milijard evrov izgube - največ v zgodovini katerega koli švicarskega podjetja - in napovedala, da bo ukinila še 2.000 delovnih mest. Pred dnevi so njihove napovedi postale še bolj črnoglede: pred banko je negotova prihodnost, število zaposlenih pa bodo zmanjšali za skupno 11 odstotkov, kar pomeni, da bo službo izgubilo še dodatnih 8.700 delavcev. To pomeni, da naj bi UBS leta 2010 zaposloval še 67.500 delavcev - še pred dobrim letom jih je 83.800.

Čokoladni posel krepko na zeleni veji
In medtem ko so napovedi negotove in švicarskega "bolnika" čaka dolgotrajno okrevanje, obstaja sektor v gospodarstvu, ki si kljub težkim časom mane roke ter "sladko" gleda številke svojega poslovanja. To je proizvodnja znamenite švicarske čokolade, sladke razvade, ob kateri mnogo potrošnikov zabliska z očmi in si v mislih predstavlja švicarske zelene trate, visoko v gorah pa svizca, ki zavija čokolado, in seveda vijolično kravo z zvoncem, ki se pase, za njo pa se vidijo švicarski vršaci in domačini v irhastih hlačah ter naramnicah, ki "tulijo" v rog.

185.000 ton v enem letu
Švicarska podjetja, ki so v "čokoladnem" poslu, med katerimi so največja Lindt, KitKat, Nestle in Cailler, so se pohvalila, da jim kriza ne seže niti do kolen. Prav nasprotno, v letu 2008 so imeli rekordno visoko prodajo, ki jim je prinesla dve milijardi frankov dobička, zaposlili pa so tudi 180 novih ljudi. V številkah: prodaja švicarske čokolade je narasla za devet odstotkov, samo Švicarji pa so prodali nepredstavljivih 185.000 ton čokolade. Čeprav se morda zdi drugače, Švicarji ne "odgriznejo" največjega tržnega deleža v "čokoladnem" poslu. Največji prodajni delež imata namreč britanski Cadbury in ameriški Mars-Wrigley, ki tudi beležita odlične poslovne rezultate.

Čokolada - hrana za dušo, ne želodec
Vzroki za to, da ta sektor cveti, so na dlani. "Ljudje si v teh časih ne morejo privoščiti velikih nakupov, kot so avtomobili ali elektronske naprave. Za tablico čokolade, ki jim izboljša razpoloženje, pa še vedno imajo nekaj drobiža," je dejal predsednik združenja Chocosuisse Peter Brabeck. "Čokolada je tisto področje v prehranskem sektorju, ki je najodpornejše na recesijo. Še iz Freudovih časov izvira dejstvo, da se ljudje v časih negotovosti in napetosti za nekaj energije in spodbude zatekajo k čokoladi. Zato tudi v težkih gospodarskih časih prodaja čokoladnih izdelkov cveti."

Anja Pavlič