Rodil se je kot Lawrence Harvey Zeiger v Old Greecu v judovski družini: njegova mama je delala z oblačili, oče pa je bil lastnik restavracije. Največji vpliv na njegova mlada leta je imela smrt očeta, ki ga je pokopala srčna bolezen pri 44 letih, ko je imel Larry 9 let. Začelo se je težko obdobje njegovega življenja, saj družina ni imela sredstev za življenje in eno obdobje je mama prejemala državno pomoč, da je lahko preživela Larryja in njegovega mlajšega brata. Po očetovi smrti je Kinga zapustila tudi vsa vedoželjnost glede šolanja: zaradi slabih ocen posledično ni imel možnosti, da bi nadaljeval izobraževanje na univerzi. Po srednji šoli je zato začel delati, da bi pomagal mami, vseskozi pa je v njem tlela želja po radiu.
Ko je od enega izmed sodelavcev CBS-a, ki ga je srečal naključno, izvedel, da je največ možnosti za delo z mediji na Floridi, se je z avtobusom odpravil v Miami. Po začetnih zavračanjih ni izgubil vztrajnosti: svoje prvo delo je dobil na majhni postaji WIOD, kjer je bil sprva "deklica za vse", po odpovedi enega od napovedovalcev pa je dobil veliko priložnost, ki je ni izpustil iz rok: 1. maja 1957 je izbiral glasbo in prebiral poročila. Tedensko je takrat prejemal 55 dolarjev, svoje ime pa je spremenil, potem ko je vodja radia dejal, da je priimek Zeiger preveč judovsko, in mu predlagal spremembo priimka v King, ki ga je dejansko dobil po oglasu v časopisu Miami Herald o likerju King (King's Wholesale Liquor).
Prvi intervjuji v restavraciji Pumpernik
Po začetnih vodenj programa je kmalu presedlal na intervjuje, ki jih je imel v restavraciji Pumpernik: najprej je na njegova vprašanja odgovorjal vsakdo, ki ga je pot pripeljala v restavracijo. Že dva dni pozneje pa je v Pumpernika vstopil pevec Bobby Darin, ki je imel v Miamiju naslednji dan koncert in ki je na Kingov šov naletel na radiu: to je bil njegov prvi zvezdniški intervju. Leta 1960 je presedlal na televizijo WPST- TV channel 10, kjer so ob nedeljah predvajali njegovo oddajo Miami Undercover, v kateri je s sogovorniki razpravljal o različnih pomembnih temah. King je dejal, da je k njegovi slavi veliko pripomogel tudi komediant Jackie Gleason, ki je svojo oddajo tudi snemal v Miamiju. "Tista oddaja je resnično uspela, ker je Gleason prišel v mesto. On je naredil svoj šov in ostal z mano vso noč. Pokonci sva bila do petih zjutraj. Ni mu bila všeč scena v moji oddaji, zato sva vlomila v menedžerjevo pisarno in spremenila sceno. Gleason je spremenil sceno, spremenil osvetljavo in na nek način postal moj mentor," je dejal King v poznejšem intervjuju.
Težave z zakonom
A če so se stvari v etru odvijale kot po maslu, je bila slika v začetku 70. let izven studia precej drugačna: znašel se je v velikih finančnih in pravnih težavah. 20. decembra 1971 so ga celo aretirali, obtožbe pa so bile povezane s poslovanjem z Louisom Wolfsonom, ki je bil leta 1968 obsojen zaradi prodaje neregistriranih delnic. King naj bi Wolfsonu dejal, da lahko uredi novo preiskavo, ki jo bo vodil takrat prihajajoči novi generalni tožilec John Mitchell, ki bi lahko spremeni razsodbo, in Wolfson mu je v zameno plačal 48.000 dolarjev. A King ni ničesar uredil in tudi ni mogel vrniti denarja, zato se je po odpustu iz zapora Wolfson spravil nanj. Po vseh zapletih, ki še danes niso popolnoma razjasnjeni, je King tri leta preživel daleč proč od mikrofonov: med drugim je delal kot tiskovni predstavnik in pisal članke za revijo Esquire.
Sčasoma se je vrnil za mikrofon in začel znova delati za postajo WIOD v Miamiju, leta 1978 pa je dobil nočni pogovorni šov, ki so ga predvajali po vsej državi. Nasledil je legendarnega Longa Johna Nebela, nočni program pa malce spremenil: najprej je 90 minut intervjuval gosta, potem je poslušalcem uro in pol dovolil, da so oni postavljali vprašanja gostu, za konec pa je potekala prosta debata, v kateri se ni izognil niti obelodanjenju svojih političnih prepričanj.
Prihod na CNN
Junija 1987 je začel s svojo oddajo na CNN-u, kjer z zelo raznolikimi gosti razpravljal o številnih temah. Znan je po svojem neposrednosti in svojim gostom ne pusti leporečenja, temveč od njih zahteva konkretne odgovore, ob tem pa je znan po svojih pikrih pripombah in ostrem humorju. Ravno njegov samosvoj stil je tisti, zaradi katerega je prepričal marsikaterega gosta, ki sicer ne daje rad intervjujev, da je prišel v njegovo oddajo, med njimi tudi iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki si ga lahko ogledate na desni. King je imel v svoji več kot pol stoletja trajajoči karieri že več kot 40.000 intervjujev.
K. T.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje