Po mnenju Puhovskega vprašanje meje na morju glede na dolžino obale in količino morja, ki ju ima Hrvaška, pravzaprav sploh ne bi smelo biti problematično. Če bi bila slovenska stran malo bolj "prijateljska", recimo v času vstopa Hrvaške v EU, bi se lahko to vprašanje veliko laže rešilo, je dejal. Realna problema sta po besedah sogovornika v bistvu Jedrska elektrarna Krško in delno tudi vprašanje nekdanje Ljubljanske banke, vse ostalo pa so "simbolične izmišljotine".

Hrvaški analitik pravi, da je Hrvaška zdaj nesporno v slabšem pravnem položaju, a dodaja, da je boljši njen taktični položaj. Hrvaška mora namreč le reči, da ostaja pri statusu quo, Slovenija pa mora stanje spreminjati, zato je breme delovanja na njeni strani.

Kako odločna bo podpora?
Medtem ko si obe državi želita, da to vprašanje izgine, ena z udejanjenjem arbitraže, druga pa z njenim neudejanjenjem, bo glede tega ključen zunanji pritisk. Puhovski je dejal, da Slovenija zdaj uživa podporo EU-ja in predvsem Nemčije, medtem ko Hrvaško sicer manj odločno podpirajo ZDA. Vprašanje pa je, kako odločna in trajna bo evropska podpora Sloveniji. Evropske države bodo namreč Slovenijo podpirale "do neke mere", če pa se bodo pojavile recimo težave za njihove turiste na poti do Hrvaške, pa je vprašanje, ali bo ta podpora zdržala, je dejal.

V EU-ju si ob vseh težavah gotovo ne želijo konfliktov med "dvema obrobnima članica", je dejal Puhovski, ki pa meni, da se Evropska komisija trenutno ni sposobna ukvarjati še s tem vprašanjem, v Nemčije pa se bližajo volitve. To vidi kot priložnost za Hrvaško, da ne bo zadostne evropske mobilizacije v korist Slovenije. Če takšna mobilizacija bo, pa Hrvaška ne bo mogla vztrajati pri svojem. Zdaj je to vprašanje vprašanje moči, "realpolitično vprašanje", je dejal Puhovski.

"Ponosna osamljenost Hrvaške"
Hrvaška se je zdaj znašla v položaju "ponosne osamljenosti, kar malo spominja na Miloševića, če se izrazim malo bolj grobo", je položaj Hrvaške opisal Puhovski. Na vprašanje, ali je hrvaško nepriznavanje odločitve sodišča dolgoročno vzdržno, je Puhovski odgovoril, da gotovo je, nadaljeval pa je s protivprašanjem, ali je pravzaprav odločitev sodišča trajno vzdržna oziroma ali jo lahko Slovenija Hrvaški vsili. Sama tega vsekakor ne more, če pa bo mobilizirala zadostno podporo, se bo morda Zagrebu bolj splačalo, da ne prihaja v konflikt z Berlinom, Parizom in drugimi centri moči, je še dejal Puhovski.

Mogoče je tudi, da bi Hrvaška spremenila svoje načelno nasprotovanje arbitraži v primeru recimo obljube o hitrejšem vstopu v schengensko območje, je še dejal sogovornik.

Puhovski je za MMC še dejal, da ga prijetno preseneča, da ogromne večine hrvaškega prebivalstva to vprašanje niti ne zanima. "Naj opozorim, da v času zelo zaostrene retorike med Zagrebom in Ljubljano v zadnjem času ni bilo niti enega incidenta med domačini in slovenskimi turisti. Pred desetimi leti bi se incidenti dogajali vsak drug dan," je dejal.

Za prihodnje obdobje Puhovski ugiba, da bodo razmere ostale mirne, dokler Slovenija ne bo želela uveljaviti odločitve arbitražnega sodišča. "Takrat bodo stvari lahko tragikomične, lahko pa tudi tragične".

Plenković: Sodba nas ne zavezuje
"Današnja arbitražna odločitev nas na noben način ne zavezuje in je ne nameravamo spoštovati," je po poročanju portala index.hr v odzivu na sodbo sodišča dejal hrvaški premier Andrej Plenković. Po njegovih besedah je Hrvaška svojo odločitev sprejela pred 23 meseci. Takrat je namreč hrvaški parlament sprejel odločitev, da Hrvaška enostransko izstopa iz postopka arbitraže.

Postopek je Zagreb označil za "kontaminiranega" zaradi nedovoljenih pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik, ki sta nato odstopila, kar pa Zagreba ni pomirilo.

Plenković je ponovil stališče Hrvaške, da bi moralo biti vprašanje meje med državama rešeno dvostransko.

Kot je za Radio Slovenija poročala Tanja Borčič Bernard, je Plenković pozval druge države, predvsem članice EU-ja, naj se ne vmešavajo v mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Pri tem je verjetno mislil na sporočilo nemškega veleposlaništva v Zagrebu, ki je danes Hrvaško pozvalo k spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča in njeno uveljavljanje. Zagreb je pokazal odkrito razočaranje nad nemškim stališčem, saj ima Nemčijo za svojo tesno zaveznico. Kot je še poročala Tanja Borčič Bernard, so hrvaški mediji ves dan pozorno spremljali dogajanje v Haagu.

Ribič in župan nezadovoljna
Savudrijski ribič Danilo Latin, znan po svojih dolgoletnih prizadevanjih za pravice hrvaških ribičev na območju Savudrije, je glede sodbe dejal, da so lahko zadovoljni samo arbitri in pravniki, ki so "edini zaslužili v celotnem postopku".

"Sprejetje arbitražne sodbe o razmejitvi je bila čista politična odločitev - in ne pravna," je povedal in opozoril, da pričakuje nadaljevanje napetosti ter incidente na obmejnem območju.

S sodbo je nezadovoljen tudi župan občine Mursko Središče Dražen Srpak (HDZ). Kot je dejal, odločitev o meji sredi Mure pri Murskem Središču ni pravična, potem ko so na preostalem spornem območju na tem delu slovensko-hrvaške meje odločali na temelju meja katastrskih občin. "Ne razumem kriterijev, zakaj tudi na tem delu pri Murskem Središču niso upoštevali katastrskih meja," je povedal Srpak, ki ima tudi sam premoženje na drugem bregu Mure. Spomnil je, da so strugo Mure nekoč premaknili proti Hrvaški, da bi zavarovali Lendavo pred poplavami, zato so hrvaške katastrske občine na obeh straneh reke.

Milanović: Čudno, da sploh obstaja zanimanje za to temo
Na odločitev se je odzval tudi Zoran Milanović, hrvaški premier v času, ko je Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma. "Rad bi dejal, da je čudno, da sploh obstaja zanimanje za to temo. Ta je končana. Samo nekaj samooklicanih je to danes predstavilo javnosti," je dejal Milanović. Dodal je, da se bo odločitve sodišča morda razveselil le kdo v Sloveniji. Sodišče po njegovih besedah po odstopu Hrvaške ni več imelo mandata za odločanje. Milanović je večkrat ponovil, da ni pomembno, kaj odloči sodišče, poroča hrvaški portal jutarnji.hr.

Nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je za Televizijo Slovenija dejala, da je kopenska meja bolj ali manj sprejemljiva za obe strani, ta pa niti ni bila najbolj sporna. Morje, po katerem bi imela Slovenija stik z odprtim morjem, je še vedno pod jurisdikcijo Hrvaške, je dejala. Razdelitev Piranskega zaliva pa je po njenem mnenju nepravična.

Dodala je, da ni res, da je Hrvaška muhasto odstopila od sporazuma. To je namreč storila šele po slovenskih kršitvah sporazuma oziroma prevari.

"Hrvaško stališče je trdno"
Plenković se je vprašanja arbitraže dotaknil že na začetku današnjega zasedanja hrvaške vlade. "Hrvaško stališče je trdno, jasno in nespremenjeno," je v nagovoru dejal Plenković in dodal, da je proces nepovratno kontaminiran in kompromitiran zaradi očitne slovenske povezanosti s sodiščem oziroma vplivanja nanj.

"Hrvaška spoštuje mednarodno pravo, sodbe in arbitražo, vendar ne priznava procesov, v katerih ni osnovnih predpogojev za korektno vodenje teh postopkov," je dodal hrvaški premier in dodal: "Ne glede na to, kakšna bo današnja sodba, na noben način ne bo zavezujoča za Hrvaško."

Spomnil je na odločitev hrvaške vlade, da danes ne bodo sprejeli tiskane različice sodbe o meji s Slovenijo, ki jo namerava v Haagu predati arbitražno sodišče. "V skladu s tem bo tudi naše celotno ravnanje po objavi sodbe," dodaja.

Ponovil je, da si bo Hrvaška prizadevala za dialog glede reševanja obmejnega spora s Slovenijo, ki je "prijateljska in sosednja država, zaveznica v zvezi Nato in partnerica v Evropski uniji", poroča HRT.

"Naše stališče obrambe državnih interesov Republike Hrvaške je popolnoma jasno in nespremenjeno. Ozemlje in državna meja sta vprašanji državnega interesa par excellence," je Plenković sklenil svoj nagovor.

Štromar: Incidentov s slovenske strani ne bo
Podpredsednik hrvaške vlade in minister za gradbeništvo ter prostorsko ureditev Predrag Štromar (HNS) je pred začetkom vladne seje novinarjem dejal, da ne bo incidentov s slovenske strani.

"Imamo stabilno vlado, da bomo lahko reševali vse težave, ki bi se sčasoma pojavile," je povedal Štromar.