"Kot se meni zdi, so najini pogledi na rešitev konflikta zelo blizu," je ruski predsednik dejal po telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Petrom Porošenkom, glede katerega je bilo na začetku nekaj nejasnosti. Iz Kijeva so namreč sporočili, da sta se oba predsednika strinjala o trajnem premirju na vzhodu Ukrajine, nato pa so iz Kremlja to zanikali in pojasnili, da dogovora o prekinitvi ognja ne more biti, saj Rusija ni stran v ukrajinskem konfliktu.

Po odzivu Kremlja so nato tudi v Porošenkovem uradu brez pojasnila naredili nekaj popravkov na prvotnem sporočilu na spletni strani. Po novem gre za dogovor o "režimu prekinitve ognja", ki poleg tega ni več označena za "trajno".

V pogovoru z novinarji med obiskom v mongolski prestolnici Ulan Bator je Putin dejal, da bi lahko obe strani dosegli dogovor, ko se bodo v petek nadaljevali pogovori kontaktne skupine v beloruski prestolnici Minsk. Sam je Porošenku predlagal mirovni načrt v sedmih točkah.

Putin in Porošenko sta se pretekli teden srečala v Minsku v Belorusiji, a nista dosegla napredka glede reševanja krize, ki se je v zadnjih tednih še zaostrila. Zahod in Kijev sta Rusijo obtožila, da se na strani proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine borijo tudi njeni vojaki. Rusija medtem vztrajno zanika, da bi v Ukrajino pošiljala svoje enote.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je dejal, da je Putinov mirovni načrt poskus zavajanja zahodnih držav pred začetkom vrha zveze Nato in izogibanja novih sankcij proti Moskvi. "Pravi načrt Putina je uničenje Ukrajine in obnova Sovjetske zveze," je zatrdil in dodal, da so bili vsi prejšnji dogovori z Rusijo kršeni s strani Moskve.

Porošenko je v odzivu na Putinov predlog po drugi strani izrazil upanje, da se bo v petek v Minsku končno začel mirovni proces, saj vsi Ukrajinci podpirajo mir, medtem ko se politiki želijo igrati vojno, česar pa sam ne bo dovolil.

Mednarodna skupnost je prvo novico o dogovoru o prekinitvi ognja pozdravila z navdušenjem, a temu niso sledili dogodki na terenu, saj v regiji Doneck še naprej potekajo spopadi med proruskimi uporniki in ukrajinskimi silami. Eden vodilnih upornikov je izjavil, da kot glavni pogoj za mir zahtevajo umik ukrajinske vojske z "njihovega ozemlja".

Jacenjuk za zid med Ukrajino in Rusijo
Po zmedi glede dogovora o premirju na vzhodu Ukrajine je Jacenjuk Rusijo označil za "teroristično državo" in ponovil željo po članstvu v zvezi Nato.

Jacenjuk je zelo ostro nastopil proti Rusiji, ki jo je obtožil, da je "edini krivec" za spopade v njegovi državi. Dan pred začetkom vrha zveze Nato v Walesu je Jacenjuk dejal: "Rusija je teroristična država, agresorska država in bo morala po mednarodnem pravu za svoja dejanja odgovarjati. Glede Nata mislim, da bi bila najbolj pravilna odločitev, da je Ukrajina sprejeta v zavezništvo."

Dejal je tudi, da je ukrajinski vladni kabinet podprl "projekt zidu" z namenom postavitve "prave državne meje" med Rusijo in Ukrajino. Več o tem ni povedal.

Uporniki zavzeli tudi letališče v Donecku
Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so prevzeli nadzor nad letališčem v Donecku, ki je bilo dalj časa v rokah ukrajinskih sil. Separatisti so ob tem sporočili, da se ukrajinske sile umikajo z vsega območja samooklicane ljudske republike Doneck. "Tega ne razumemo povsem," so uporniki ob tem zapisali na svoji spletni strani.

Ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na očividce, medtem poroča, da so spopadi za doneško letališče začeli v torek zvečer okoli 23. ure, do jutra pa so proruske sile dosegle zmago in letališče spravile pod svoj nadzor. Spopadi za samo mesto Doneck se po navedbah prič nadaljujejo, ponoči pa so terjali smrtno žrtev.

Letališče v Donecku je bilo velikega strateškega pomena za ukrajinsko vojsko, okoli njega pa so potekali najostrejši spopadi. Ukrajinske sile so se že v ponedeljek umaknile z glavnega letališča v drugi proruski enklavi, Lugansku.

Pariz ustavil prodajo ladij Rusiji
Francija bo ustavila načrtovano prodajo vojaških ladij razreda mistral Rusijo zaradi njenih nedavnih dejanj v Ukrajini, so sporočili iz Elizejske palače. Francoski predsednik Francois Hollande se je kljub napovedanemu premirju odločil, da niso izpolnjeni pogoji za dobavo prve helikopterske nosilke, ki bi jo morali Rusiji predati oktobra letos. Posel v vrednosti 1,2 milijarde evrov je Francija sklenila v času predsednika Nicolasa Sarkozyja leta 2011. Francija je s tem postala prva članica Nata, ki dobavlja vojaško opremo Rusiji.

Bodo Rusiji odvzeli nogometno prvenstvo?
Veleposlaniki članic Evropske unije so v Bruslju že začeli s pripravo seznama novih gospodarskih sankcij proti Rusiji, o katerih so se dogovorili konec julija. Med drugim naj bi sankcije razširili na vse investicije v ruski naftni sektor, poleg tega pa se govori tudi o priporočilih, da bi lahko Rusiji odvzeli gostiteljstvo velikih športnih prireditev, kot je svetovno nogometno prvenstvo leta 2018.