Ruski predsednik Putin je v intervjuju za rusko televizijo Russia-1 dejal, da se je za napade v Siriji odločil, da bi utrdili vlado v Damasku, saj brez podpore Moskve predsedniku Bašarju Al Asadu obstaja nevarnost, da bi teroristične skupine zavzele Sirijo. Dodal je, da je Asadova vlada trenutno oblegana, saj so uporniki na robu Damaska.

Putin je dejal, da si želi z ruskim posredovanjem ustvariti možnosti za politični kompromis, druge države pa je pozval, naj se združijo v prizadevanjih proti zlu v Siriji. Znova je zanikal, da naj bi ruske rakete merile zmerne opozicijske skupine, in ne upornikov Islamske države, kar Rusijo obtožujejo zahodne države, ta pa to vztrajno zavrača.

Koalicija, ki so jo vodile ZDA, je že večkrat zavrnila sodelovanje z Rusijo, številne države, med njimi tudi Velika Britanija in Turčija, pa so rusko posredovanje v Siriji opisale kot napako.

Rusija v zadnjih 24 urah napadla 60 ciljev, o uspehih tudi Francozi
Rusija je v nedeljo sporočila, da so njena letala v zadnjih 24 urah v Siriji izvedla več kot 60 napadov in da so bili glavna tarča cilji Islamske države. Ob tem so sirske sile poročale, da so dosegle znaten napredek proti upornikom, o vladnih zmagah v pokrajinah Idlib, Hama in Latakia so v nedeljo poročali tako iz Damaska kot opozicijski aktivisti.

Francoska vlada pa je v ponedeljek sporočila, da je v zadnjih francoskih zračnih napadih v Siriji proti Islamski državi umrlo več džihadistov, med njimi zelo mogoče tudi francoski državljani. "Francoski napadi v Siriji so ubili džihadiste, morda tudi francoske državljane," je poročal vladni vir. "Šlo naj bi za šest džihadistov, ki so bili člani sirske nevladne organizacije, a podatke še preverjamo," je še dodal.

Bi lahko v Siriji posredovala tudi Kitajska? Malo verjetno.
Medtem so se v zadnjih dneh v arabskih in izraelskih medijih pojavile špekulacije, da bo poleg Rusije v Siriji vojaško posredovala tudi Kitajska. Nekateri mediji so objavili informacijo, da naj bi v Sirijo kmalu prišlo več kitajskih vojaških svetovalcev in drugega osebja, da naj bi se Kitajska pripravljala, da bodo njena vojna letala skupaj z ruskimi napadala položaje terorističnih skupin v Siriji, poleg tega pa naj bi edina kitajska letalonosilka Liaoning že prispela v Sirijo.

Kitajski mediji o domnevni kitajski vojaški akciji v Siriji molčijo, tako vojaški kot politični analitiki pa menijo, da v tem trenutku ni v kitajskem nacionalnem interesu, da bi se vmešala v razpletanje oziroma zapletanje krize v Siriji. Prav tako, če bi bilo to res, bi bili svetovni elektronski mediji polni poročil o tem, saj jo ameriški vohunski sateliti opazujejo dan in noč.

Kitajska za umiritev razmer, a se vojaško ne bi vmešala
Zadnja stvar, ki jo v tem trenutku potrebuje kitajsko vodstvo, ki se ukvarja predvsem z vprašanjem, kako ustaviti padajočo gospodarsko rast, bi bilo neposredno vpletanje sirsko krizo. Kitajska, ki z Bližnjega vzhoda uvozi večino nafte, je sicer zelo zainteresirana za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu, pa tudi za poraz ekstremistične Islamske države. Ta je namreč postala vir politične nestabilnosti tudi v kitajski pokrajini Sinkiang, kjer živijo muslimanski Ujguri, v vrstah Islamske države pa se bojuje tudi okoli 1.000 kitajskih muslimanov.

Kitajski mediji izražajo razumevanje oziroma celo podporo za rusko vojaško posredovanje v Siriji, uradni krogi pa so bolj zadržani. Kitajski zunanji minister Vang Dži je na nedavni seji varnostnega sveta izjavil, da bo mogoče krizo v Siriji rešiti samo s političnimi sredstvi in da vojaška akcija ni odgovor na to. Zato se Kitajska, kot ugotavljajo kitajski analitiki, ne bo neposredno vmešala v dogajanje v Siriji, s čimer bi si odprla še eno novo fronto tudi z ZDA.