V 350-članskem spodnjem domu parlamenta je za Rajoya, čigar stranka je na volitvah pred natanko mesecem dni osvojila absolutno večino, glasovalo 187 poslancev, 149 jih je glasovalo proti, 14 poslancev pa se je vzdržalo.

Po glasovanju - to je potekalo javno, tako da je vsak poslanec posebej vstal in povedal, kako glasuje - je predsednik spodnjega doma parlamenta Jesus Posada razglasil zmago Rajoya, novi premier pa se je veselo objel s svojimi strankarskimi kolegi ter se rokoval z drugimi poslanci.

56-letni Rajoy bo kot premier uradno prisegel v sredo pred španskim kraljem Juanom Carlosom, medtem ko bo njegova vlada "ustoličena" v četrtek.

Rajoy je pod velikim pritiskom, da reši opešano špansko gospodarstvo in javne finance, medtem ko število brezposelnih dosega že pet milijonov in so opozorila, da Španiji grozi nova recesija, vse glasnejša.

S številnimi ukrepi nad krizo
V ponedeljkovem govoru v parlamentu je Rajoy predstavil nekatere podrobnosti svoje protikrizne strategije in napovedal zmanjšanje proračunskega primanjkljaja za 16,5 milijarde evrov oz. na 4,4 odstotka BDP-ja. Napovedal je tudi odločen boj proti rekordni, 21,5-odstotni brezposelnosti.

Med napovedanimi ukrepi so delna zamrznitev zaposlovanja v javnem sektorju in administrativna reforma, davčne olajšave za podjetja in kupce nepremičnin, zmanjšanje števila dela prostih dni na račun praznikov, reforma sistema regulacije finančnega trga, ki naj bi šla na roko združevanju bank, ter reforma trga dela za večjo fleksibilnost.

Rajoy obljublja, da pokojnin ne bo zniževal, bo pa omejil možnosti za predčasno upokojitev. PP poleg tega ne načrtuje zvišanja davkov, zaradi česar nekateri analitiki napovedujejo, da bo morala vlada javno porabo zmanjšati za kar 30 milijard evrov, če bo želela doseči zastavljene javnofinančne cilje.

Opozicija Rajoyu sicer očita, da glede najbolj bolečih varčevalnih ukrepov, ki jih načrtuje, ni povsem odkrit, in da spodkopava državo blaginje.

56-letni nekdanji namestnik premierja in notranji minister bo najmočnejši premier Španije od uvedbe demokracije po padcu Francove diktature leta 1975. Ne le da ima njegov PP v parlamentu absolutno večino, ampak tudi vlada v kar 11 od skupno 17 španskih polavtonomnih regij. Bo pa obenem njegov manevrski prostor zaradi globoke krize precej omejen.