Zveza potrebuje nova orodja, nove partnerje in novo definicijo varnosti, če naj še naprej ščiti svoje članice pred različnimi oblikami napadov, je še zapisala skupina 12 strokovnjakov pod vodstvom nekdanje ameriške državne sekretarke Madeleine Albright v svojem poročilu. Skupina je namreč danes predstavila predlog nove doktrine zavezništva.
Poročilo podlaga za razpravo voditeljev
Voditelji članic Nata naj bi novo doktrino sprejeli novembra na vrhu v Lizboni. Skupina strokovnjakov je za vrh pripravila priporočila, ki bodo podlaga za razpravo voditeljev. Razprava bo gotovo zelo vroča, saj se dotika občutljivih vprašanj, kot so nacionalna suverenost, uporaba jedrskega orožja, odnosi z Rusijo in vloga Nata v svetu.
Nato potrebuje lastno obrambo
"Zagotavljati varnost članic danes pomeni delati več stvari drugače in sprejemati nove izzive," je v Bruslju dejal generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rassmussen. Skupina v svojem poročilu opozarja, da je treba veliko več pozornosti nameniti načrtovanju, da je potrebnih več usmerjenih vaj in tudi boljša logistika. Menijo, da bi moral Nato oblikovati lastno obrambo pred raketnimi napadi malopridnih držav, kakršna je Iran. Iranska prizadevanja za pridobitev jedrskega orožja v prihodnjem desetletju naj bi namreč predstavljala največjo grožnjo zavezništvu.
Med priporočili za Natovo novo desetletno strateško vizijo so strokovnjaki posebej poudarili potrebo po ustavitvi zmanjšanja izdatkov za obrambo kljub gospodarskim omejitvam v času krize. Opozorili so, da cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo izpolnjuje le šest od 26 evropskih članic zavezništva. Posebej velik je razkorak med ZDA in preostalimi članicami, kar ogroža kohezijo zavezništva.
Sodelovati z Rusijo pri ščitu ali ne?
Nato naj bi k takemu ščitu povabi tudi Rusijo, ki je ostro nasprotovala ameriškemu načrtu raketnega ščita v Vzhodni Evropi. Nova ameriška administracija predsednika Baracka Obame se je temu načrtu odpovedala. "Raketna obramba je najučinkovitejša, če je skupen projekt, zato je sodelovanje tako med članicami Nata kot tudi s partnerji, zlasti Rusijo, zaželeno," piše v predlogu.
Strokovnjaki se zavzemajo za tesnejše sodelovanje z Rusijo tudi v boju proti terorizmu, a obenem vztrajajo pri pravici držav, kot sta Ukrajina ali Gruzija, da kljub nasprotovanju Rusije vstopita v Nato. Odnos do Rusije je poskrbel za razhajanje znotraj zavezništva; nekatere države si želijo tesnejšega sodelovanja z Moskvo, druge, predvsem iz srednje in vzhodne Evrope so globoko sumničave do namer nasprotnice Nata med hladno vojno.
Potrebno sodelovanje z EU-jem, ZN-om, organizacijami
Nato mora posodobiti svoj pristop do preprečevanja kibernetskega kriminala ter okrepiti svojo pripravljenost na izvajanje misij zunaj ozemlja članic zavezništva, še opozarjajo. Za dosego zadnjega je nujno tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo, Združenimi narodi, vladami in tudi nevladnimi organizacijami.
Kljub temu je ključna naloga Nata zaščita članic, zato bi bilo treba operacije drugod omejiti. "Nato nima ambicije postati svetovni policist," je dejal Rassmussen, Albrightova pa meni, da mora zavezništvo ohraniti svojo zmožnost delovanja tudi zunaj svojih ozemeljskih omejitev.
Oddaljene misije ali varovanje doma?
Afganistanska vojna je Natova največja in najbolj smrtonosna misija. Postala je središče vprašanja, ki razdvaja zavezništvo – naj se v prihodnje osredotoči na misije v oddaljenih deželah ali pa bližje 'doma'. Poročilo priporoča, naj Nato ostane zavezan misiji v Afgansitanu, in da bo moral ostati pripravljen na nevarnosti po celem svetu. "Nato mora ostati raznolik in dovolj učinkovit za delovanje daleč od doma," je dejala Albrightova.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje