Reka Sava upada, Donava ne narašča. Poplavni val ta konec tedna pričakujejo v Beogradu, a naj ne bi bil visok. Že včeraj so po večjem delu Srbije preklicali izredne razmere. V razdejani Obrenovac, ki so ga poplave najbolj prizadele, se ljudje počasi vračajo. V Bosni in Hercegovini se je voda z večine poplavljenih območij umaknila, z odstranjevanjem posledic, čiščenjem, bo ogromno dela.

Oblasti se bojijo širjenja nalezljivih bolezni
Vstop na poplavljena območja je strogo prepovedan. Veterinarji, vojska in policija nanj vstopajo v posebnih oblačilih, ob izstopu sledi obvezna dezinfekcija ljudi in vozil. Zaradi visokih temperatur, izlivanja greznic v vodo in naplavljenih mrtvih živali na poplavljenih območjih še vedno obstaja možnost izbruha epidemij.
Podobno je tudi na Hrvaškem, tamkajšnja veterinarska uprava je veterinarje in študente veterine pozvala k pomoči na prizadetih območjih.

Na Hrvaškem na poplavljenih območjih za zdaj še niso uvedli karantene, na terenu izvajajo poostrene higienične ukrepe, da bi se izognili širjenju bolezni. "Epidemološko stanje na poplavljenem območju v županiji Posavina je stabilno, zaznali nismo nobene okužbe," je za HRT potrdila vodja kriznega štaba ministrstva za zdravje Maja Grba Bujević.

Živali na robu preživetja
Iz veterinarske uprave na Hrvaškem so pozvali vse veterinarje in študente veterine, da pomagajo pri odstranitvi živalskih trupel iz poplavljenih območij.

Iz mesta Gunje, v katerem živi 4.000 ljudi in kar 20.000 živali, so bile poplave za živali pogubne. "Več dni so brez hrane, pripeka sonce. Šteti so jim dnevi, živali bodo umrle od izčrpanosti. Psi, ki smo jih rešili, so na infuziji, da so sploh prišli k sebi. Da sploh ne govorim o govedu, svinjah in kokoših, ki umirajo v tej vodi," je za HRT dejal predsednik hrvaškega društva Prijatelj živali Luka Oman.

Živali so brez hrane peti ali šesti dan. "Najhuje je ponoči, ko se iz hiš sliši lajež, mi smo od hiše oddaljeni 50 metrov, a ne moremo pomagati. Prostovoljci ne smejo na poplavljeno območje in mi to razumemo, ampak moramo najti neko rešitev. Za Hrvaško bo velika sramota, ko svet gleda, da ob toliko možnostih, kot jih imamo za reševanje, ne moremo rešiti živali," je še dejal Oman. Poudaril je, da so reševalci, ki dan in noč rešujejo ljudi, izčrpani, zato bi morali poklicati nove sile, a za reševanje živali primanjkuje tako ljudi kot samih čolnov.

Poplavljene vode so v Srbijo naplavile več deset ton mrtvih živali. V medijih pa je zaokrožila tudi fotografija okoli 400 mrtvih krav, ki so se utopile na neki kmetiji v BiH-u.

Nevarnost zemeljskih plazov in kač
Gladina reke Save v Bosni in Hercegovini je v zadnjih 24 urah znatno upadla, kljub temu pa nevarnost plazov, teh je okoli 2.000, predvsem na območju Bosanske Posavine, še ni končana. Tudi v BiH-u zdaj poteka predvsem odstranjevanje poginulih živali.

Položaj na poplavljenih območjih je za zdaj pod nadzorom, tudi epidemiološko, čeprav prebivalci predvsem na območju Doboja še niso zunaj nevarnosti, opozarjajo oblasti Republike srbske. V kraju Odžak opozarjajo tudi pred velikim pojavom kač, ki so se umaknile pred naraslimi vodami, pa tudi pred velikim razmnoževanjem komarjev.

V BiH-u domove zapustilo 300.000 ljudi
Svetovni program za prehrano (WFP) na ogrožena območja pošilja pomoč po zraku in naslednja pošiljka bo prispela danes. Otroški sklad ZN-a (Unicef) poroča, da je zaradi poplav neposredno in posredno prizadetih milijon ljudi oziroma četrtina prebivalstva BiH-a. Poleg tega jih je moralo domove zapustiti okrog 300.000.

Tiskovna predstavnica WFP Elisabeth Byrs je naznanila, da bo danes iz Dubaja v BiH prispelo 75 ton hrane. WFP je že sprožil 1,5 milijona dolarjev vredno operacijo za takojšnjo pomoč Srbiji v sodelovanju s srbsko vlado in drugimi agencijami ZN-a na terenu.

Tiskovni predstavnik Unicefa v Ženevi Christophe Boulierac je povedal, da so kmetijske površine hudo prizadete, posebej velik izziv pa predstavlja nevarnost zemeljskih plazov. Doslej so jih našteli že okrog 2000. Prav tako velika nevarnost so mine, ki so ostale po balkanskih vojnah (1991-1995) in ki so jih poplave premaknile iz označenih območij.

Slovenski vojaki končali humanitarno nalogo
Helikopter Slovenske vojske je dopoldne na letališču Jožeta Pučnika pristal z drugo posadko, ki je od srede delovala na območju Bosne in Hercegovine. Posadka je v tem času na varno prepeljala 334 ljudi in 11.000 kilogramov tovora, je vojska sporočila na svojem profilu na Facebooku. S tem se je tudi zaključila humanitarna naloga naše vojske v BIH-u.

Humanitarna naloga se je začela 16. maja z odhodom prve posadke na prizadeta območja v Bosni in Hercegovini. Prva posadka vojske je s helikopterjem Bell 412 na terenu v 94 poletih zbrala skoraj 27 ur v zraku, slovenski vojaki pa so v tem času prepeljali 176 oseb, od tega 20 otrok, pet dojenčkov in tri bolnike, ter še 6000 kilogramov zdravil, hrane, vode, odej, agregatov in goriva zanje, so zapisali na blogu vojske.

Svojo misijo v BiH je poleg slovenske sklenila tudi hrvaška helikopterska posadka. Po podatkih ministrstva za varnost BiH-a, ki koordinira akcije mednarodne pomoči, so slovenski in hrvaški helikopterji skupno rešili prek 600 ljudi in prepeljali več kot 110 ton hrane in opreme. V nadaljevanju bodo naloge dostavljanja pomoči prizadetim prevzeli helikopterji oboroženih sil BiH ter sil Eufor.