Lanskoletni sporazum med EU-jem in Turčijo, ki je imel za namen ustaviti prihod prebežnikov v Unijo preko Sredozemskega morja iz Turčije v Grčijo, je povzročil, da so številni prebežniki prisiljeni odpraviti se po smrtonosni kopenski poti čez Balkan. Otroci, stari tudi le osem let, tako trpijo hude vremenske razmere, napade psov in nasilno ravnanje policije in tihotapcev ljudi, poroča Guardian.

Srbija, ki meji s članicami EU-ja Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško, je tranzitna država za ljudi, ki želijo priti v zahodno Evropo. V državi je obtičalo okoli 7.000 ljudi, ki si večinoma želijo nadaljevati pot skozi Madžarsko.

Množična vračanja v Srbijo
Mednarodna nevladna organizacija Save the Children (Rešimo otroke, op. a.) sporoča, da je v zadnjih dveh mesecih 1.600 prebežnikov dejalo, da so jih iz Hrvaške in Madžarske nezakonito izgnali nazaj v Srbijo, čeprav so mejo že prestopili.

Tudi Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) sporoča, da še naprej sprejema na stotine poročil prebežnikov, ki jih članice EU-ja pošiljajo nazaj v Srbijo. Save the Children medtem opozarja, da gre za nezakonita vračanja prebežnikov, pri čemer se zanemarja človekova pravica do individualne obravnave.

Večina prebežnikov v Srbiji je sicer nastanjena v azilnih domovih, številni prebežniki pa se bojijo takšne nastanitve zaradi strahu pred pridržanjem za nedoločen čas ali nezakonito deportacijo. Zato mnogi iščejo pomoč tihotapcev ljudi, poroča Guardian.

Beograd "hujši od Calaisa"
V Beogradu okoli 2.000 ljudi prebiva v zapuščenih skladiščih blizu železniške postaje, tamkajšnje razmere pa se opisujejo kot grozne in nepredstavljive. Človekoljubna organizacija Médecins Sans Frontières (Zdravniki brez meja, op. a.) svarijo, da Beogradu "grozi, da postane odlagališče" za prebežnike, "nov Calais, kjer bi ljudje obtičali".

"Hujše je od vsega, kar sem videla, odkar delam na temo begunske krize v zadnjih letih. Hujše je od džungle v Calaisu, pa sem mislila, da je bila tisto najhujša humanitarna kriza, ki bi si jo lahko zamislili v Evropi ali na njenih mejah. To je res šokantno," je dejala predstavnica Save the Children Gemma Parkin, ki se je ravno vrnile iz Srbije.

Pretepanja, kraje, težave z mafijo
Ponoči je -15 stopinj, čez dan pa -12, je dejala, ljudje pa so neustrezno oblečeni. Kot je dejala Parkin, so tam popolnoma sami tudi osemletni otroci, v prostorih ni postelj, oken ali ogrevanja. Ljudje se grejejo tako, da zažigajo smeti in odpadke, zaradi česar je vse polno strupenega dima. Med tam živečimi prebežniki je tudi 12-letni otrok iz Afganistana, ki želi priti do sorodnikov v Nemčiji, a je obtičal v Srbiji. Kot je dejal, je imel na poti številne probleme, še posebej v gozdovih. Tepla jih je bolgarska policija, jim vzela denar, spraševali so jih, zakaj so prišli v Evropo. Težave so imeli tudi z organiziranim kriminalom, je dejal. Ti otroci se zdaj bolj zanašajo na tihotapce ljudi kot na EU, po poročanju Guardiana opozarja Gemma Parkin.

Save the Children ocenjuje, da v Srbijo vsak dan prispe do 100 prebežnikov. Od tega je okoli 46 odstotkov otrok, 20 odstotkov pa jih je brez spremstva. UNHCR je sporočil, da je od začetka leta zaradi mrazu umrlo najmanj pet beguncev. Save the Children poziva EU, naj stori več za pomoč. V nedeljo smo sicer poročali, da bo Srbija od Evropske unije dobila dodatne štiri milijone evrov za pomoč prebežnikom, ki naj bi jih Srbija porabila za nakup hrane in izboljšanje razmer v begunskih centrih. Dodatno pomoč EU-ja je v Beogradu oznanil evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides.