Potem ko se niso izšle alternativne izbire Michele Bachmann, Ricka Perryja, Hermana Caina in nazadnje Newta Gingricha, se Romney, nekdanji guverner Massachusettsa, spet vrača na vrh in nabira podporo uglednih strankarskih veljakov.
V sredo ga je podprl nekdanji predsednik George Bush starejši, ki je v pogovoru za Houston Chronicle dejal, da je Romney najboljša izbira, ker je stabilen, izkušen in načelen. Bush je sicer povedal, da ne gre za uradno podporo, ker ima rad tudi svojega teksaškega guvernerja Perryja, čigar kampanja pa na žalost teče v prazno.

Kot zadnja možna alternativa se v anketah Iowe, kjer bodo že 3. januarja strankarska zborovanja republikancev, kaže teksaški kongresnik Ron Paul, ki je v vodstvu ali tik za Romneyjem. Vendar pa je Paul preveč nekonvencionalen republikanec in prenevaren za "establišment", da bi mu dovolili osvojitev nominacije. Dokaz je objava Paulovega glasila iz leta 1993 v republikanski reviji Weekly Standard.

Več spornih izjav
Paul je v pogovoru za CNN vsebino glasila zavrnil in dejal, da ga nikoli ni niti prebral, nato pa jezno odkorakal z intervjuja. Glasilo med drugim opozarja na nevarnost rasnih vojn v velikih mestih, trdi, da so črnci v Los Angelesu prenehali z nemiri leta 1992, šele ko je prišel čas, da dvignejo čeke socialne podpore, obsoja homoseksualce in izraelski lobi, ki "igra na kongres kot na poceni harmoniko", in podobno.

76-letni Paul je za predsednika že kandidiral, vendar pozornost vzbuja šele zdaj, ko so Američani zaradi krize hudo jezni na Washington in iščejo drugačne odgovore. Nekdanji ginekolog ponuja revizijo in ukinitev centralne banke, prehod z monetarnega na zlati standard, prenehanje tujih vojn in preselitev porabe iz vojske k pokojninam ter obuja svarila nekdanjega predsednika Dwighta Eisenhowerja pred vojaško-industrijskim kompleksom.

Obljublja znižanje davkov za korporacije, obenem pa tudi njihove državne subvencije. Ukinil bi pet zveznih ministrstev (za izobraževanje, notranje zadeve, stanovanja, trgovino, energijo), pomoč ZDA tujini, odpravil finančno in zdravstveno reformo in si znižal predsedniško plačo s 400.000 na 40.000 dolarjev letno.

Problem je v tem, da je preveč dosleden; v četrtek je na primer izgubil podpornico v Iowi, ko ji je odvrnil, da ne more prisiliti zavarovalnic, da jo zavarujejo, če ima raka. Poslal jo je v dobrodelne ali cerkvene zdravstvene ustanove ter jo primerjal z osebo, ki se zavaruje proti orkanu, ko je ta že pred vrati.

Gingrich si sam skopal grob
Podobna "načelnost" škodi tudi nekdanjemu predsedniku predstavniškega doma kongresa Gingrichu, ki je homoseksualnemu volivcu naročil, naj kar voli za Obamo, ker sam njegovega glasu ne potrebuje. Gingrich se je začel uničevati tudi z izjavami, kot je ta, da bo aretiral zvezne sodnike, ki ne bodo sodili tako, kot želijo republikanci.

Trenutno kaže, da se bodo republikanci zadovoljili z Romneyjem ne glede na to, da ga nimajo za iskrenega konservativca, ker je v preteklosti podpiral zdravstveno reformo in ni vodil križarske vojne proti homoseksualcem. Glede zdravstvene reforme si je zdaj premislil, vendar pa je glede homoseksualcev načelen in jih ne napada. Ima enako stališče kot Obama - diskriminacijo zavrača, obenem pa tudi homoseksualne poroke.

Romney je v anketah Iowe skupaj s Paulom pri vrhu, vendar se tam in na nacionalni ravni s povprečno podporo okrog 25 odstotkov ne more odlepiti od skupine kandidatov. Zmaga v Iowi in pričakovana zmaga na strankarskih volitvah v New Hampshireu pa bi ga po 10. januarju 2012 verjetno ponesla proti končnemu uspehu.

Romney - varna izbira?
Romney doma napoveduje politiko po meri stranke, to je nizke davke in povečano porabo za obrambo. Glede zunanje politike pa poudarja zavezništvo z Izraelom, nevarnost islamskih skrajnežev, Irana, Rusije in Kitajske. Guantanama ne bi ukinil, povečal bi proizvodnjo bojnih ladij, pospešil delo na protiraketnem ščitu in poslal letalonosilke v Perzijski zaliv.

Skušal bi podaljšati arabsko pomlad, potrdil bi posebne odnose z Veliko Britanijo in se bolj vpletal v zadeve držav Latinske Amerike. Zelo malo ali nič ne govori o odnosih s tradicionalnim zavezniškim območjem Evropo. Obamo pa bo skušal premagati tudi s kritiziranjem umika iz Iraka, če se bodo uresničile črnoglede napovedi in bo država zapadla v kaos.