V nasprotju z referendumom v Kataloniji, ki mu je sledila huda politična kriza v Španiji, sta bila referenduma v Italiji izvedena v skladu z zakonom, a sta bila posvetovalne narave, tako da njun izid za oblasti v Rimu ni zavezujoč. Gentiloni je dal jasno vedeti, da zaradi izida referendumov, volivci so z več kot 90 odstotki vseh glasov podprli večjo avtonomijo dežel, ne bo delal drame, a je izrazil pripravljenost na pogovore. "Govorimo o tem, da želimo Italijo narediti boljšo. Pogovor o (op. spremembah v) Italiji in njeni enotnosti ne pride v poštev," je dejal premier med obiskom naftne rafinerije blizu Benetk, prestolnice Veneta. Ob tem je dodal, da gre za kompleksno vprašanje, ki ga ni mogoče razrešiti v petih minutah.

Regionalne vlade imajo pravico, da se potegujejo za večjo avtonomijo na 23 področjih, med njimi so okoljske teme, infrastruktura, zdravstvo in izobraževanje. Najbolj pereče vprašanje med pogajanji bo najverjetneje vprašanje davkov.

Iz Lombardije se v Rim letno steče za skoraj 58 milijard evrov davkov, iz Veneta slabih 20 milijard. Deželni politiki bi radi dosegli, da bi vsaj polovica v deželah pobranih davkov, ki zdaj pristanejo v državni blagajni, ostala doma. Kot poroča Reuters, Veneto zahteva, da bi sam potrošil 90 odstotkov davkov, pobranih v deželi.

Med 20 italijanskimi deželami gospodarstvi Veneto in Lombardija predstavljata skoraj tretjino BDP-ja in veljata za gospodarski motor Italije, v teh dveh deželah pa živi okoli četrtina vseh prebivalcev Italije. Južne dežele, ki so revnejše, so zaskrbljene, da bodo dobile manj sredstev, če bosta severni pokrajini imeli na voljo večji delež pobranih davkov.

Pet pokrajin ima poseben status
V naši zahodni sosedi ima pet dežel - Sicilija, Sardinija in tri manjše obmejne dežele z jezikovnimi manjšinami, Trentinsko - Zgornje Poadižje, Furlanija - Julijska krajina in Dolina Aoste - z ustavo zagotovljen poseben status. Peterici se želi pridružiti tudi Veneto (Benečija). Za to pa bi bila potrebna sprememba ustave, na kar pa vlada za zdaj ni pripravljena. "Pripravljeni smo na odobritev več pravic, toda v skladu z zakoni in ustavo," je dejal Gentiloni.

Predsednik Veneta Luca Zaia se ne namerava zadovoljiti zgolj z dodatnimi pristojnostmi, temveč zahteva poseben statut po vzoru Zgornjega Poadižja. "Veneto lahko zdaj sanja o avtonomiji, kot jo ima Trentinsko - Zgornje Poadižje. Vse dežele lahko sanjajo o tem, saj lahko parlament spremeni ustavo. Pomembno je v parlamentu zbrati glasove za to," je dejal Zaia, ki tako kot njegov lombardijski kolega Roberto Maroni pripada federalistično usmerjeni desni stranki Severna liga.

Maroni je v svojih zahteva zmernejši, zadovoljen bi bil, če bi Lombardija dobila več pristojnosti in bi morali odvajati manj prihodkov od davkov, zahteve predsednika Veneta (Benečije) pa so ga po lastnih navedbah presenetile. "Upal sem, da se bosta Lombardija in Veneto skupaj pogajala z vlado. Zdaj ne vem več, ali je to mogoče," je dejal.

Pričakovati je, da bodo pogajanja trajala več mesecev, skoraj gotovo bodo potekala tudi v času volitev maja prihodnje leto. Kakršen koli dogovor med vlado in regionalnimi oblastmi bo moral potrditi tudi italijanski parlament. Najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo, da nobena izmed strank na volitvah ne bo osvojila večine, zaradi česar ni mogoče napovedati, kakšna bo sestava vlade, ki se bo potem pogajala z deželami.