Za izvedbo referenduma, ki ga je predlagal predsednik Klaus Iohannis, je v ponedeljek zvečer glasovalo 310 poslancev. Za zdaj še ni jasno, kdaj bodo referendum izvedli niti kako bodo oblikovali refendumsko vprašanje, vendar referendum mnogi vidijo kot znak podpore protikorupcijskemu boju.

Parlament je sicer že v začetku februarja umaknil sporni odlok, po katerem več korupcijskih dejanj ni več kaznivih, za zlorabo položaja pa je zagrožena zaporna kazen, le če bo škoda, ki bo pri tem nastala, znašala najmanj 200.000 romunskih levov (približno 44.000 evrov), a to protestov ni ustavilo.

Protestniki obtožujejo vlado, da poskuša ukiniti oziroma omiliti obstoječo protikorupcijsko zakonodajo, in zahtevajo spremembe. Nekateri pozivajo vlado k sprejemanju večje odgovornosti, drugi si želijo njenega odstopa, tretji zahtevajo odhod premierja Sorina Grindeanuja.

Romuni na ulicah kljub nizkim temperaturam vztrajajo že 13 dni. Gre za največje protivladne proteste po padcu komunističnega režima leta 1989. Tudi v nedeljo zvečer se je na ulicah Bukarešte zbralo okoli 70 tisoč ljudi, ki so na Trgu zmage, neposredno pred vladnimi zgradbami, v ritmu bobnov vzklikali pozive k odstopu. V drugih romunskih mestih so protestniki z lučmi na prenosnih telefonih ustvarili projekcije v narodnih barvah: modri, rumeni in rdeči.

Dolgotrajen boj proti korupciji
Čeprav se je Romunija pridružila Evropski uniji že leta 2007, jo Bruselj že dolgo poziva k pospeševanju boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Povezava protikorupcijske agencije z državnim tožilcem, ki je obsodil več ministrov in visokih uradnikov, je sicer velik korak naprej. Po javnem mnenju državljanov o koruptivnosti lastne države je Romunija še vedno četrta najslabše uvrščena evropska država.