Kot je v Moskvi sporočil predstavnik generalštaba ruske vojske Sergej Rudskoj, bo t. i. humanitarna prekinitev ognja veljala v četrtek od 8. do 16. ure po krajevnem času, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kot je dodal, bodo lahko v tem času borci neovirano zapustili mesto v dveh koridorjih. Iz obleganega mesta naj bi takrat odpeljali tudi ranjene in bolne. Za civiliste bo odprtih šest koridorjev, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal Rudskoj.

Združeni narodi so pozdravili napovedano prekinitev ognja, a opozorili, da bo osem ur daleč premalo za razdelitev humanitarne pomoči. "Potrebujemo daljšo prekinitev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujarric.

Podobno se je odzvala tudi visoka predstavnica Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini. "To bi bil lahko začetek. Vsekakor gre za pozitiven korak," je dejala po koncu zasedanja zunanjih ministrov EU-ja. A tudi visoka predstavnica EU-ja je opozorila, da je osem ur prekinitve ognja morda premalo.

Humanitarne organizacije sicer pravijo, da je nujno potrebno 72-urno premirje, da bi lahko v mesto dostavili potrebno pomoč in evakuirali civiliste.

Medtem iz Alepa poročajo o številnih novih žrtvah. Prostovoljni reševalci, t. i. Bele čelade, so dejali, da je v zračnem napadu na oblegani vzhodni del mesta, ki je pod nadzorom upornikov, umrlo 14 članov ene družine. Kot poroča BBC, so Bele čelade sporočile, da je med ubitimi osem otrok in dve ženski. Reševalci so dejali, da je napad izvedlo rusko letalo.

Še 25 ljudi je bilo ubitih pozno v nedeljo, ko je bila napadena stanovanjska stavba v predelu al Katerdži. Neki prebivalec Alepa je za BBC dejal, da je bilo mesto v zadnjih 24 urah močno bombardirano.

EU obsoja napade
Zunanji ministri EU-ja, ki so se sešli v Luxembourgu, so medtem Rusijo in sirski režim pozvali k prekinitvi bombardiranja Alepa in takojšnji ustavitvi sovražnosti, da bi omogočili dostavo človekoljubne pomoči obleganemu delu mesta.

Ministri so ob tem ostro obsodili napade na civilno prebivalstvo, humanitarne delavce in civilno infrastrukturo. Pozvali so tudi k takojšnji prekinitvi vseh vojaških preletov Alepa, vzpostavitvi premirja, ustavitvi obleganja in neoviranemu dostopu za humanitarno pomoč na celotnem ozemlju Sirije.

Slovenija za učinkovito premirje
Slovenija, ki jo je na zasedanju zastopala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Darja Bavdaž Kuret, se je zavzela za zagotovitev učinkovitega premirja, ki lahko edino prepreči humanitarno katastrofo v Alepu. EU mora prevzeti večjo vlogo v političnem procesu in dejavno prispevati k iskanju mogočih rešitev, ki bi lahko imele pozitiven učinek na civilno prebivalstvo Sirije, je poudarila državna sekretarka.

Ni napovedanih novih sankcij zoper Rusijo
Federica Mogherini je ob robu srečanja v Luxembourgu dejala, da obstaja možnost za razširitev sankcij zoper Sirijo, povečanje sankcij zoper Rusijo, ki režim predsednika Bašarja Al Asada podpira, pa po njenih besedah ni na dnevnem redu.

Med ministri tako ni bilo enotnega stališča EU-ja do uvedbe sankcij proti Rusiji zaradi njene vloge v Siriji. Medtem ko je bila večina ministrov nenaklonjena uvedbi sankcij, je češki zunanji minister Lubomir Zaoralek dejal, da bi njegova država lahko podprla sankcije proti Rusiji, če bi se izkazalo, da je Moskva delno odgovorna za to, kar se dogaja v Alepu.

Z novimi sankcijami zoper Sirijo kot odziv na zračne napade na Alep grozijo tudi ZDA in Velika Britanija. V Alepu se vsakodnevno dogajajo "zločini proti človečnosti", je dejal ameriški zunanji minister John Kerry, ki se je srečal z britanskim kolegom Borisom Johnsonom.

Velika Britanija, Francija in Nemčija naj bi se na srečanju v Luxembourgu zavzele za ostrejšo obsodbo ruskega in sirskega obstreljevanja Alepa.