"V skladu z nedavno sprejetimi amandmaji k zakonu o pomoči v tujini iz leta 1961 (Foreign Assistance Act) je prepovedana pomoč kateri koli državi, v kateri je bila legitimno izvoljena vlada odstavljena z vojaškim udarom ali razglasitvijo izrednih razmer 22 US Code § 8422," so sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva.
"Glede na vse kriterije je zagotavljanje sredstev nezakonitim oblastem, ki so v Kijevu zavladale s silo, preseganje vseh meja pravnega sistema v ZDA," so še zapisali.

Že v torek je odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič izjavil, da je načrt ZDA, ki želijo začasni ukrajinski vladi pomagati z milijardo dolarjev vredno pomočjo, "nelegitimen".

Ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je dejal, da Rusija "zavrača vsa pogajanja z Ukrajino glede krize". Zatrdil je tudi, da Ukrajina "ne bo vojaško posredovala na Krimskem polotoku" in da je referendum slepilo.

Ukrajina bo do leta 2015 potrebovala 35 milijard dolarjev
Medtem je ameriški predsednik Barack Obama v Washingtonu že sprejel začasnega ukrajinskega premierja Arsenija Jacenjuka, ki bo v četrtek v okviru obiska v ZDA nagovoril tudi člane Varnostnega sveta Združenih narodov. Po navedbah Bele hiše je Jacenjukov obisk znak, da "ZDA priznavajo pomembno vlogo vlade, ki je na oblast stopila po nenadnem in prostovoljnem odhodu" ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Rusija novega ukrajinskega vodstva ne priznava.

Osrednja točka Jacenjukovega obiska bo med drugim doreči podrobnosti o finančni pomoči Ukrajini. ZDA so obljubile, da bodo Ukrajini v paketu pomoči za dve leti namenile že omenjeno milijardo dolarjev. Sicer pa je v torek predsednik Evropske komisije Emanuel Barroso Ukrajini ponudil carinske ugodnosti v vrednosti 500 milijonov evrov (680 milijonov ameriških dolarjev) kot podporo ukrajinskim oblastem pri stabilizaciji obubožanega gospodarstva.

Ukrajina naj bi do leta 2015 potrebovala kar 35 milijard ameriških dolarjev za rešitev javnih financ in gospodarstva.

Izid referenduma bo za ZDA nelegitimen
Voditelja bosta zagotovo veliko pozornosti namenila nameram regionalnih oblasti v Avtonomni republiki Krim, kjer bodo v nedeljo izvedli referendum o priključitvi k Rusiji. Bela hiša poudarja, da bo izid referenduma za ZDA nelegitimen, saj glasovanje ni v skladu z ukrajinsko ustavo. Obama je že prejšnji teden ocenil, da bi referendum kršil mednarodno pravo.

ZDA si želijo "demokratično" Ukrajino
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek sprejel resolucijo, v kateri obsoja rusko kršitev ukrajinske suverenosti in poziva k sankcijam proti Rusiji. Prav tako so se v resoluciji, ki jo mora sprejeti še senat, zavzeli za napotitev mednarodnih opazovalcev na Krimski polotok. Za resolucijo so glasovali 403 poslanci, šest jih je bilo proti.

Resolucija tudi poudarja, da imajo ZDA zelo velik interes za "demokratično in uspešno" Ukrajino. V njej je navedenih več zahtev, kot so umik vseh ruskih vojaških sil s Krimskega polotoka, razen tistih, ki so tam v skladu z dogovorom iz leta 1997, napotitev neodvisnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na Krim ter druga območja Ukrajine, zamrznitev vojaškega sodelovanja med Rusijo in Natovimi zavezniki ter državami članicami Evropske unije. Kongresniki pozivajo tudi k bojkotu vrha G8 v Sočiju s strani ZDA, Kanade, Nemčije, Italije, Francije, Velike Britanije in Japonske.

Komu pripadajo oborožene enote na Krimskem polotoku?
Poveljnik sil Nata v Evropi Philip Breedlove je na svojem uradnem blogu zapisal, da vojaki, ki brez oznak delujejo na Krimskem polotoku, niso "lokalne samoobrambne sile, pač pa ruska vojska."

Krimski premier Sergej Aksionov trdi nasprotno: "To so prebivalci Krima, ne dvomite o tem. V enotah za samoobrambo ni ruskih vojakov. Ruska vojska od danes ne sodeluje v operacijah blokade vojaških enot in zagotavljanja javnega reda." Ob tem je dodal, da so krimske enote za samoobrambo sodelovale z rusko črnomorsko floto, nastanjeno v Ukrajini, v skladu z dogovorom o najemu pomorske baze v Sevastopolu.

Evropski poslanci bodo glasovali o sankcijah proti Rusiji
Prisotnost ruskih vojakov na Krimskem polotoku in prizadevanja EU-ja za umiritev ukrajinske krize bodo tudi osrednja tema razprave evropskih poslancev ter predstavnikov Evropske komisije in Sveta v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Poslanci bodo popoldne glasovali o resoluciji, za katero pa še naj ne bi bilo dorečeno, ali bo vsebovala zahtevo po takojšnji uvedbi dodatnih sankcij EU-ja proti Rusiji zaradi njenega posredovanja na Krimskem polotoku.

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je v zvezi z razmerami v Ukrajini izrazil resno zaskrbljenost in znova pozval Rusko federacijo, da zaustavi prizadevanja za priključitev ukrajinske avtonomne republike Krim. "Vsak poskus priznavanja legitimnosti referenduma na Krimu je v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom ter je povsem nezakonit. Naš prvi cilj bi moral biti umiritev razmer in mirna rešitev krize ob polnem upoštevanju mednarodnega prava," je dejal.

Povedal je še, da bo razrešitev trenutne situacije pomembno vplivala na geopolitično sliko evropskega kontinenta v prihodnosti in da Ukrajina za Evropo ne predstavlja problema, temveč priložnost za enotnejši kontinent.