Ob tem je, tako kot že v petek pred začetkom dvodnevnega rusko-nemškega posveta, opozoril, da zadnje poteze Evrope razume kot poskuse po omejitvi prisotnosti Rusije na njenem energetskem trgu, zaradi česar se počutijo ogrožene.

Merklova je dejala, da o zanesljivosti dobave ruske energije ne dvomi in poudarila 40-letno sodelovanje držav na tem področju. Je pa izrazila zaskrbljenost nad prihodnostjo vlaganj v strateške ruske vire, saj Rusija lani nemškemu Siemensu ni dovolila nakupa ruske družbe Power Macihnes.

Dogovor BASF-a in Gazproma
Putin je nemškim investitorjem zagotovil, da se Moskva trudi liberalizirati ruski trg in ga še bolj odpreti za tuje naložbe, ne pa ga zapirati. V okviru posveta v Tomsku sta bila voditelja obeh držav prisotna tudi ob podpisu pogodb med BASF-om in Gazpromom. Tako bo nemško podjetje, ki je tudi največji kemični koncern na svetu, dobilo skoraj 35-odstotni delež v Gazpromovem nahajališču zemeljskega plina v Sibiriji, ruski energetski koncern pa bo imel skoraj polovični delež v Wingasu, podružnici BASF-a, ki se ukvarja z distribucijo in trženjem plina.

Velesili tudi o Iranu
Sogovornika sta se zavzela tudi za rešitev iranskega jedrskega vprašanja po mirni poti, pri čemer je ruski predsednik menil, da bi morala imeti glavno besedo pri tem še vedno Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in ne VS ZN-a.