Bakov in njegova soproga Marija na odročnih otokih na jugu Pacifika načrtujeta vnovič ustanoviti imperij Romanovih, gospodarstvo siromašne otoške državice pa okrepiti z več sto milijonov dolarjev vredno naložbo.

Ruska monarhija je bila strmoglavljena v Oktobrski revoluciji leta 1917, Bakov, poslovnež, monarhist in nekdanji ruski poslanec, pa si je za cilj zadal njeno oživitev, zato je leta 2011 tudi ustanovil Imperialni prestol, nekakšno mikrodržavo, delujočo kot ustavna monarhija, ki ji vlada Nikolaj III. (princ Karl Emich Leiningenski), njen nadškof pa je Bakov. Slednji je v zadnjih letih preučeval možnosti, kje bi bili najprimernejši sedeži te nove ruske monarhije.

Med kandidati so Makedonija, Črna gora, Albanija, Gambija in Antigva, do zdaj pa so največ posluha izkazali Kiribati. Sedež "alternativne Rusije" naj bi tako postali otoki Malden, Starbuck in Millennium, kjer bi Bakov zgradil tudi ustrezno infrastrukturo tako za turiste kot za poslovne obrate.

Po navedbah Bakova in vlade na Kiribatih so trije otoki popolnoma neposeljeni in nerazviti, Rusova ponudba pa je največja naložba, o kateri je država kadarkoli premlevala. "Kiribati so nas pritegnili zaradi čudovitega podnebja, prostranih neposeljenih otokov in majhnega števila prebivalcev, ki bi imeli vsekakor korist od naše finančne pomoči," je Bakov razložil za Guardian.

Ekohoteli in predelovalni obrati rib
Bakovov sin Mihail je očetov načrt kiribatski vladi predstavil konec leta 2015. Po nedavnem srečanju z Bakovom je kiribatski predsednik Taneti Mamau zdaj svojim ministrom naročil, da osebno pregledajo vse tri otoke. Obhod naj bi trajal mesec dni, nato pa naj bi se predsednik konec meseca odločil, ali bo dal projektu zeleno luč.

"Načrtujemo gradnjo letališča in pristanišča, sončnih elektrarn, bolnišnic, šol in naselij za zaposlene," razlaga Bakov. "Glavna gospodarska poslopja na otokih bodo ekološki hoteli in obrati za predelavo rib. Radi bi tudi razvili tropsko poljedelstvo in rusko imperialno univerzo." Bakov ocenjuje, da bo za razvoj otokov potrebnih od 10 do 15 let, alternativna Rusija pa bi dala delovno mesto okoli tisoč prebivalcem Kiribatov.

Kaj veliko Rusov ne pričakujejo
Prvo fazo projekta bi predstavljala takojšnja finančna injekcija 120 milijonov dolarjev kiribatski vladi, čemur bi sledilo 230 milijonov za prvo fazo gradnje infrastrukture na otoku Malden. Čeprav bi otoki delovali kot sedež imperija Romanovov, Bakov ne pričakuje, da se bo kaj dosti Rusov za stalno preselilo na Kiribate - tako zaradi podnebja kot tudi zaradi velike oddaljenosti od domovine. "Ekvatorialno podnebje Rusom ne ustreza najbolje ... menimo, da bo zanje še vedno privlačnejša selitev v Avstralijo in Novo Zelandijo. Zato mislim, da bodo Rusi na otokih predstavljali le kak odstotek ali dva. Bodo pa finančne naložbe Rusov precej znatnejše."

Emil Schutz, kiribatski poslanec, ki dela z zakoncema Bakov pri projektu, je dejal, da si njegova država že desetletja prizadeva za tuje naložbe na Kiribatih, a vse po vrsti odvrača naraščajoča raven morja, zaradi katere naj bi bili Kiribati ena prvih žrtev globalnega segrevanja. In čeprav je kar nekaj delov Kiribatov zaradi dviganja morja neposredno ogroženih, pa je otok Malden višji, zato posledic globalnega segrevanja še ne bo tako kmalu občutil, razlaga Schutz.

Ključnejši milijoni kot monarhija
Kot je še povedal poslanec, je vlada pri preučevanju projektu najprej vzela v ozir finančno naložbo, šele nato ustanovitev sedeža alternativne Rusije, ocenjuje pa, da se pri vsem skupaj preveč poudarja oživljanje ruske monarhije in da to ni primarni vzgib Bakova za vlaganje v Kiribate.

"Ti otoki so zelo odročni in daleč stran od glavnih otokov, in če bi si jih vlada želela razviti, bi jo to stalo več milijonov dolarjev, kar pa trenutno ni naša prioriteta," pravi Schutz. "Država že vse od neodvisnosti išče vlagatelje, pa ni nihče pokazal zanimanja. Dobro je, da bi nekdo končno rad ustvarjal na teh otokih, ki jih nihče ne uporablja. Sam bi bil zelo za, da se nekaj začne dogajati na otokih."

Vsi trije otoki so sicer po poslančevih besedah nerodovitni in tako rekoč brez naravnih virov, saj jih je v začetku 20. stoletja že povsem izčrpala avstralska rudarska družba, ki je na njih kopala gvano. V letih 1956 in 1957 so na otoku Malden Britanci izvedli jedrski preizkus, kar je postalo znano kot "Operacija Grapple".