"Da," je Biden na srečanju s prebivalci v organizaciji ameriške televizije CNN odgovoril na vprašanje o obrambi Tajvana. "To je naša zaveza," je dejal predsednik.

ZDA so sicer leta vodile politiko "strateške dvoumnosti", v skladu s katero Tajvanu nudijo vojaško podporo, a ne obljubljajo izrecno, da bi v primeru napada Pekinga tudi same branile otok.

Kljub Bidnovi izjavi je Bela hiša pozneje novinarjem sporočila, da se ameriška politika do Tajvana "ni spremenila". Njen tiskovni predstavnik je po poročanju Al Džazire pojasnil, da vojaški odnos med ZDA in Tajvanom vodi zakon o odnosih s Tajvanom. ZDA bodo še naprej nasprotovale enostranskim spremembam statusa quo, je dodal.

11:29

Peking: Tajvan je neločljiv del kitajskega ozemlja

Kmalu zatem so se oglasili tudi v Pekingu, kjer je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Vang Venbin Bidnovo izjavo ostro kritiziral. Ponovil je, da je Tajvan neločljiv del kitajskega ozemlja in da je to vprašanje notranja zadeva Kitajske, v katero se ne sme nihče vmešavati. Tega načela bi se morale držati tudi ZDA in v zvezi s Tajvanom "preudarno delovati in govoriti".

Obenem bi se morale ZDA odreči "pošiljanju kakršnih koli napačnih signalov separatističnim silam na Tajvanu", ki škodujejo odnosom s Kitajsko, je Vang še posvaril Washington in dodal, da ko gre za suverenost in ozemeljsko celovitost, "ni nobenega prostora za popuščanje ali kompromise".

Biden je sicer podobno zavezo obrambi Tajvana kot v četrtek podal tudi avgusta v pogovoru za televizijo ABC, ko je vztrajal, da bodo ZDA vedno branile svoje ključne zaveznike, vključno s Tajvanom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajska v zadnjih mesecih stopnjuje pritisk na Tajvan. Med drugim je tako v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe (ADIZ), ki sicer ni mednarodno opredeljeno, ampak enostransko določeno, že večkrat vdrlo rekordno število kitajskih vojaških letal.

Tajvanski obrambni minister Čiu Kuo-Čeng je ta mesec dejal, da so vojaške napetosti v ožini med Tajvanom in Kitajsko največje v več kot 40 letih in da bi bila Kitajska zmožna izvesti obsežen napad do leta 2025.

Tajvan medtem vztraja, da je neodvisna država in da bo branil svoje svoboščine in demokracijo.

Kitajska, ki hitro posodablja svoje oborožene sile in razvija napredno orožje, je obsodila sodelovanje med Washingtonom in Tajpejem.

Na omenjenem srečanju je nekdo iz občinstva Bidna vprašal, ali lahko ZDA sledijo hitremu kitajskemu vojaškemu razvoju, predsednik pa je dejal, da lahko. "Kitajska, Rusija in preostanek sveta vedo, da smo najmočnejša vojska v zgodovini," je dejal Biden.

Biden je še dejal, da si ne želi hladne vojne s Kitajsko, sporočil pa ji je, da ZDA ne bodo spremenile stališča ali se umaknile.

11:39

Ši zagovarja "ponovno združitev"

Kitajski predsednik Ši Džinping je ta mesec v nagovoru ob 110. obletnici revolucije, ki je zrušila zadnjo kitajski dinastijo, medtem poudaril, da je treba izvesti "ponovno združitev" s Tajvanom in posvaril pred vmešavanjem tujih sil, saj da je vprašanje Tajvana izključno kitajska notranja zadeva.

Predtem so viri iz ZDA priznali, da ameriške specialne sile že mesece urijo tajvanske vojake. Okoli 20 ameriških vojakov naj bi urjenje izvajalo že skoraj leto dni.