"Glavni cilj Food Bank San Diego je, da nihče ne bi bil lačen," poslanstvo organizacije za MMC opiše podpredsednica operative Vanessa Ruiz. Največja prehranska banka San Diega v dveh prostorih s skupno površino 8360 kvadratnih metrov skladišči velike količine hrane, ki jo nato prevzamejo dobrodelne organizacije in razdelijo pomoči potrebnim.
"Prejšnji teden smo prejeli klic podjetja, da imajo na voljo dva tovornjaka tunine. Ne poznam nobene neprofitne organizacije, ki lahko skladišči dva tovornjaka tunine, mi pa lahko. Naša naloga je pridobiti čim več hrane za celotno okrožje San Diego," princip delovanja prehranske banke opisuje sogovornica.
Jacobs & Cushman San Diego Food Bank skladišči hrano za okoli 500 neprofitnih organizacij, ki jo nato razdeljujejo, med njimi so denimo t. i. soup kitchens, ki kuhajo obroke za brezdomce. "Vsaka neprofitna organizacija, ki hrani ljudi, lahko sodeluje z nami in prejema hrano, ki jo zbiramo," pojasnjuje Ruiz. Pri San Diego Food Bank sicer tudi sami vodijo programe neposrednega razdeljevanja hrane.
V Kaliforniji, kamor spada tudi okrožje San Diego, so z letošnjim letom uzakonili okoljski zakon Senate Bill 1383. Glavni cilj zakonodaje je hkrati zmanjšati količino zavržene hrane in izpust toplogrednih plinov. Zakonodaja prebivalce na eni strani zavezuje k ločevanju bioloških odpadkov, na drugi strani pa od supermarketov, restavracij in drugih podjetij v živilski industriji zahteva, da presežke še uporabne hrane donirajo dobrodelnim organizacijam ali prehranskim bankam. O zakonu smo podrobneje pisali pred dvema tednoma:
Pričakujejo od 15- do 25-odstotno povečanje donacij hrane
Zanimalo nas je, ali v prehranski banki že čutijo posledice novega zakona, npr. v povečanem pritoku hrane v njihova skladišča. "Malo prezgodaj je govoriti o tem, zakon velja šele dobre tri tedne, vendar pričakujemo povečanje donacij," napoveduje Vanessa Ruiz.
Hkrati poudarja, da donacije hrane supermarketov pred iztekom roka v San Diegu niso novost, saj že dolga leta potekajo v sklopu programa Fresh Rescue Program. Trenutno od trgovin v obliki donacij prejmejo med 1800 in 2000 tonami hrane na leto.
Skupno sicer San Diego Food Bank na letni ravni upravlja še precej večjo količino hrane. V letošnjem fiskalnem letu načrtujejo, da bodo prejeli okoli 20.411 ton hrane, kar vključuje donacije trgovin in drugih podjetij, nakupe hrane in hrano, ki jo organizacijam nameni ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA).
"Donacije prejemamo že od leta 1977, ko je prehranska banka začela obratovati, zato imamo s supermarketi že vzpostavljene zelo dobre odnose. Redne donacije hrane prejemamo od okoli 75 supermarketov," sogovornica pojasnjuje sistem donacij hrane pred iztekom roka in dodaja, da se bodo zaradi nove zakonodaje za donacije verjetno odločili še preostali supermarketi, ki so do zdaj "najbrž oklevali zaradi odgovornosti in strahu pred tožbami".
"Do takrat, ko bodo organizacije prve stopnje in druge stopnje začele darovati hrano, bomo verjetno zaznali od 15- do 25-odstotno povečanje donacij hrane. Spremembe pričakujemo v naslednjih dveh letih," pojasnjuje sogovornica.
Zakonodaja namreč z letošnjim letom donacije zahteva le od organizacij prve stopnje, to so supermarketi z bruto letno prodajo nad dvema milijonoma dolarjev, živilske trgovine z velikostjo nad 10.000 kvadratnih metrov, veliki ponudniki hrane, distributerji in prodajalci hrane na debelo. Leta 2024 bodo tem dodali še hotele, restavracije, menze, organizatorje velikih dogodkov in druge ustanove, ki ponujajo hrano.
80 zaposlenih zmore delo opraviti s pomočjo prostovoljcev
Kalifornijski zakon predvideva tudi pomoč dobrodelnim organizacijam, ki jim nameravajo omogočiti dodatna sredstva za obratovanje. Do sredstev naj bi dostopali prek razpisov, a več informacij pri prehranski banki San Diega za zdaj še nimajo.
Vanessa Ruiz ob tem poudari, da so kadrovsko podhranjeni, saj je v Food Bank San Diego zaposlenih le 80 ljudi. "Na srečo lahko svoje delovanje povečamo s prostovoljci. Letno imamo okoli 38.000 obiskov prostovoljcev, številni med njimi prihajajo redno," pove.
Na mesečni ravni s hrano oskrbijo 550.000 ljudi
Kalifornijska zakonodaja želi ubiti dve muhi na en mah, saj želijo z zmanjšano količino zavržene hrane narediti korak naprej tako na okoljskem kot socialnem področju. Vsak peti Kalifornijec trpi prehransko negotovost (osem milijonov v populaciji zvezne države s 40 milijoni). Prehranska negotovost pomeni, da posameznik ali gospodinjstvo nima zanesljivega dostopa do kakovostne hrane.
Razmere niso nič kaj boljše v okrožju San Diego, kjer po podatkih Koalicije za lakoto San Diega iz leta 2019 prehransko negotovost trpi 450.000 ljudi izmed skupno 3,2 milijona prebivalcev.
Vanessa Ruiz poudarja, da so trenutno razmere še precej slabše, saj prehranska banka skupaj s 500 neprofitnimi partnerji vsak mesec s hrano oskrbi okoli 550.000 ljudi.
Med pandemijo se je število prejemnikov skoraj podvojilo
Razmere so se "skrajno" poslabšale med pandemijo covida-19. "Pandemija je prizadela vse, ni diskriminirala. Delovna mesta so bila izgubljena. Ljudje so bili odpuščeni. Bila so zaprtja, omejitve gibanja. Nekatere družine so zdaj leta oddaljene od ravni pred pandemijo," pretreseno razlaga sogovornica.
Dodaja, da so ljudje tudi hudo zadolženi, saj so bili prisiljeni priskrbeti hrano na mizi, medtem ko je bilo treba za vladno nadomestilo za brezposelnost čakati šest mesecev.
"Pred pandemijo, februarja 2020, smo oskrbovali povprečno 350.000 ljudi na mesec. Takoj z začetkom pandemije, aprila 2020, je bilo teh kar 600.000. Število se je skoraj podvojilo," razlaga. Pri San Diego Food Bank so skušali takoj ukrepati, pri čemer niso več zgolj zagotavljali hrane dobrodelnim organizacijam, ampak so jo tudi sami razdeljevali, kar je bil velik logistični izziv.
"Kupiti smo morali več hrane, potrebovali smo več donacij, da smo sledili povpraševanju. Morali smo spremeniti distribucijo in razdeljevanje hrane. Takrat smo to delali kar na parkiriščih, da bi lahko oskrbeli številne družine in jih morda še izobrazili," se spominja sogovornica. Januarja 2021 se je število prejemnikov pomoči nekoliko zmanjšalo, približno na 550.000 na mesec.
"Nikoli nismo videli številk izpred recesije"
Vanessa Ruiz glede vrnitve v normalno ni optimistična: "Tukaj delam že 18 let. Med letoma 2008 in 2009 smo imeli obdobje recesije in tudi takrat se je število prejemnikov hrane podvojilo. Nikoli nismo več videli številk izpred recesije. Zato ne vem, ali se bomo kdaj vrnili na raven pred pandemijo."
Zaradi covidnih ukrepov so bili najbolj prizadeti tisti, ki so že prej imeli negotov dostop do hrane. Na vprašanje, kdo sicer so prejemniki hrane v San Diegu, Ruiz odgovarja, da večina ljudi zmotno misli, da prehranska banka pomaga predvsem brezdomcem. "To ni res. Le deset odstotkov prejemnikov je brezdomcev. To je za mnoge neprijetna ugotovitev," pravi.
Med prejemniki pomoči se znajdejo tudi vojaki
"Veliko ljudi potrebuje pomoč – delovne družine, otroci, starejši, vojaki. San Diego ima namreč veliko vojaških oporišč, številni vojaki pa denimo po premestitvi v San Diego ostanejo z enako plačo, ki jim ne zagotavlja normalnega življenja v tako dragem mestu. Med prejemniki je tudi veliko študentov z nizkimi dohodki, ki sicer živijo od hitre hrane. Resnično služimo najrazličnejšim ljudem," poudarja Ruiz.
Pri tem strogo sledijo načelu, da ljudi ne ocenjujejo po videzu: "Če ljudje stojijo v vrsti za hrano, jih ne sodimo. Tudi če pridejo z BMW-jem ali torbico Gucci. Človeka ne poznamo. Avto je bil morda izposojen ali so ga kupili pred časom. Preprosto ne vemo, kakšen je osebni položaj človeka. Pomembno je, da se osredinimo na vse".
Pogosto je težavno zagotoviti pomoč starejšim, še doda. Številni starejši namreč menijo, da pomoči ne potrebujejo tako nujno, rekoč naj jo raje naklonijo mlajšim. Zaradi tega so v Food Bank San Diego posneli celo promocijske filme, v katerih so pokazali velikosti svojih skladišč in zagotovili, da je lahko hrane dovolj za vse.
Prehransko izobraževanje – je boljši konzerviran ali svež fižol?
Prehranska banka poleg oskrbovanja s hrano vodi tudi programe izobraževanja o zdravi in pravilni prehrani. "Zaposleno imamo nutricionistko, ki obiskuje distribucijske centre in ljudi izobražuje, kako uporabljati hrano in kuhati. V supermarketih tudi izvaja izobraževalne pohode, kjer ljudem, denimo, pove, kateri fižol je bolj zdrav – zamrznjen, konzerviran ali svež," sogovornica navede konkreten primer.
Kljub njihovim prizadevanjem je v okrožju še vedno preveč lačnih ust. Novo zakonodajo sogovornica zato pozdravlja kot korak v pravo smer, za njeno uresničevanje pa bo potrebno sodelovanje med vsemi akterji. "Vsak mora odigrati svojo vlogo. Potrebujemo državo, potrebujemo zvezne države, potrebujemo domačine, posameznike, podjetja in korporacije," razlaga.
Rešitev ni v več hrane, temveč v sistemskih spremembah
Hkrati si želi tudi sistemskih sprememb za reševanje vprašanja prehranske negotovosti. "Ne gre za to, da zagotovimo več hrane in dodatno distribucijo. Na neki točki se moramo posvetiti vprašanju, zakaj težava sploh obstaja. Je težava v izobraževanju? Usposabljanju za delo? Pri varstvu otrok? Obstaja veliko vprašanj, zakaj nekdo nima varnega dostopa do hrane," zaključuje Vanessa Ruiz in poziva k povezovanju: "Zadeve se moramo lotiti na začetku, kar je naloga okrožnih, državnih in zveznih oblasti. Združiti se moramo, da bi rešili to vprašanje pri njegovem izvoru."moj
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje