Več tisoč delavcev in študentov se je po pozivu največjega sindikata v državi odpravilo na miroljubni protest na ulice prestolnice Santiago, čeprav je predsednik Sebastian Pinera napovedal socialne reforme.

Mestne oblasti so že peti dan zapored razglasile policijsko uro, na ulicah je vojska, javni prevoz ponekod stoji, motena je oskrba s hrano, pred trgovinami in bankomati se vijejo dolge vrste ljudi.

Slovenka v Čilu Tanja Cirman sporoča, da je pred veleblagovnicami nameščena vojska. Tudi znotraj trgovskih središčih so vojaki z mitraljezi.

Zveze sindikatov in družbenih skupin so hotele izraziti tudi svoj glas v protestih, ki trajajo že štiri dni in ki jih je policija poskušala ustaviti z vodnimi topovi in tudi orožjem, pridržanih je bilo več kot 6.000 ljudi, najmanj 18 pa ubitih. Zadnji dve smrtni žrtvi sta štiriletni otrok in moški, ki sta umrla, ko je voznik pod vplivom alkohola zapeljal v množico protestnikov.

"Dovolj je podražitev in zlorab"

"Moramo nositi glas vseh, ki so na ulici, da prenesemo njihovo jezo in ustavimo neenakosti v svoji državi," je dejal predsednik Skupine državnih uslužbencev. "Stavka se je začela. Jasno in glasno pravimo: dovolj je podražitev in zlorab," so sporočili iz čilskega centra združenih delavcev, ki je skupaj še z 20 skupinami organizator dvodnevne splošne stavke.

Sorodna novica Ljudstvo besni zaradi neenakosti, ki jo povzročajo bogate elite

Proteste v Čilu je pred več dnevi sprožilo zvišanje cen za podzemno železnico v prestolnici Santiago de Chile. Kmalu so protestniki začeli izražati tudi nezadovoljstvo zaradi nizkih plač in pokojnin, visokih cen, šolnin ter ekstremnih razlik med revnimi in bogatimi v državi. Iz prestolnice so se protesti hitro razširili po vsej državi.

Predsednik obljubil socialne reforme

Čilski predsednik Sebastian Pinera je sicer v torek po srečanju z nekaterimi voditelji čilske opozicije napovedal sveženj socialnih reform, ki med drugim predvideva povišanje univerzalne, osnovne pokojnine za 20 odstotkov in razveljavitev 9,2-odstotnega povišanja cen električne energije.

Predlagal je tudi zakon, ki bo omogočil, da bo država poravnala stroške dragih zdravljenj. Napovedal je tudi povišanje minimalne plače s 301.000 na 350.000 pesov na mesec (431,36 evra) in uvedbo zdravstvenega zavarovanja za zdravila, ki so v Čilu med najdražjimi v regiji.

Čilenci še vedno čutijo travme iz obdobja diktature Augusta Pinocheta

Kot je za MMC dejala Slovenka, ki živi v Čilu, Tanja Cirman, "gre za eno najhujših socialno-ekonomskih kriz po diktaturi. Celoten Čile je na nogah za spremembe ustave iz obdobja Pinocheta," v pogovoru za MMC pojasnjuje slovenska politologinja in novinarka. Čilenci namreč še vedno čutijo travme iz obdobja diktature Augusta Pinocheta, ko je vojaški režim zaprl in mučil več deset tisoč političnih zapornikov, 4.000 ljudi je umrlo ali izginilo.

Diktatura je med letoma 1973 in 1990 pod vodstvom "čikaških fantov", čilskih študentov slovitega ameriškega ekonomista Miltona Friedmana, popolnoma prestrukturirala gospodarstvo po načelih prostega trga – kar je vključevalo privatizacijo državnih podjetij, ekonomsko liberalizacijo in stabilizacijo inflacije in povzročilo razkol med bogatim in revnim slojem.