Čilski volivci so v nekaj več kot letu dnu že drugič glasovali o zamenjavi stare ustave z novim besedilom, ki ga je v nedeljo zavrnilo 56 odstotkov tistih, ki so odšli na volišča, podprlo pa ga je 44 odstotkov.

Postopek preoblikovanja ustave iz leta 1980, sprejete v času vojaške diktature Augusta Pinocheta, se je začel kot poskus ublažitve množičnih protestov, ki so izbruhnili oktobra 2019. Glavna zahteva protestnikov je bila sprejetje nove ustave, ker so v sedanji videli glavni vir neenakosti.

"Država je postala polarizirana in razdeljena," je med televizijskim nagovorom po objavi izidov referenduma dejal predsednik Boric. Po njegovih besedah izid referenduma kaže, da proces "ni uresničil upov, da bi novo ustavo napisali vsi".

Boric je ponovil, da njegova vlada ne bo znova, še tretjič, poskušala preoblikovati ustavo, pokojninsko in davčno reformo pa bo skušala uveljaviti prek zakonodaje. "Državljani zahtevajo večjo sposobnost dialoga, konsenza, predvsem pa ukrepanja," je dejal Boric.

Negotovost in naveličanost volivcev

Tokratni poskus je bil že drugi, ki je propadel, potem ko so Čilenci lani septembra na referendumu z veliko večino zavrnili osnutek ustave, ki bi zagotovil pravico do stanovanja, izobraževanja in zdravstva, določil 50-odstotno kvoto žensk v vseh državnih organih in avtohtonim skupnostim podelil pravico do samoodločbe.

"Naša država bo nadaljevala s sedanjo ustavo, saj po dveh referendumih nobenemu izmed predlaganih osnutkov nove ustave ni uspelo združiti Čila v njegovi čudoviti raznolikosti," je dejal predsednik, ki je lani podprl predlog, ki ga je oblikovala napredna levica, pri tokratnem pa je ostal nevtralen. Desna opozicija je medtem nedeljsko glasovanje predstavila kot referendum o Boricu.

Če se je pri prvem poskusu spreminjanja ustave septembra lani besedilo osredotočalo na socialne, okoljske in staroselske pravice, pa je bil drugi poskus usmerjen bolj v desno s poudarkom na pravici do zasebne lastnine, strožjih pravil za priseljevanje in pravice do splava.

Če so Čilenci po množičnih protestih pred štirimi leti prepričljivo podprli idejo o tem, da bi spremenili ustavo, je njihovo zagnanost kasneje omejila pandemija, inflacija in gospodarska stagnacija, vse večji občutek negotovosti in naveličanost volivcev.