Predlog prihaja, potem ko je sredi aprila postal novi predsednik Kube Miguel Diaz-Canel, ki je nasledil kubanska voditelja, Raula Castra in pred njim njegovega ikoničnega brata Fidela Castra.

Osnutek nove ustave določa tudi, da bo svet ministrov, torej vlado, usmerjal premier. S tem se Kuba vrača k sistemu izpred leta 1976. Kdo bi lahko zasedel mesto premierja in kakšna bodo njegova pooblastila, ni znano.

Zadnjo besedo bodo imeli ljudje na referendumu
Dokument je že potrdila komunistična partija, prikimala pa naj bi mu tudi kubanska skupščina, in sicer v glasovanju naslednji teden. Končno besedo naj bi imeli ljudje na referendumu.

V skladu z reformami naj bi Kuba znova začela izdajati dovoljenja za delo v zasebnem sektorju, ki zaposluje okoli 13 odstotkov ljudi, in je zdaj praktično zamrznjen. V skladu z reformo ustave iz leta 1976 bi temeljna proizvodna sredstva ostala pod centralno oblastjo, tuje naložbe pa bi bile prepoznane kot pomembne za razvoj.

Komunistična stranka bi sicer ostala vrhovna vodilna sila družbe in države. Novo uvedeni nadzor bo od lastnikov podjetij zahteval odprtje bančnih računov, posameznik pa bo lahko pridobil največ eno poslovno licenco, da bi preprečili kopičenje bogastva.

Kuba je upala, da bo njeno gospodarstvo spodbudilo ponovno obujanje vezi z ZDA, ki se je začelo pod predsednikom Barackom Obamo. A je proces skoraj popolnoma zastal pod Obamovim naslednikom Donaldom Trumpom.