Prva volišča v državi, ki se razteza čez šest časovnih pasov, so se odprla v provinci Nova Fundlandija in Labrador ob vzhodni atlantski obali. Prve izide gre pričakovati v noči na torek po srednjeevropskem času.

Volilno pravico ima skoraj 29 milijonov od približno 41 milijonov prebivalcev Kanade. Rekordnih 7,3 milijona ljudi je svoj glas oddalo predčasno.

Kanadčani volijo 343 poslancev spodnjega doma parlamenta v Ottawi, za večino je potrebnih 172 sedežev.

Nedavne ankete so pokazale zelo tesen boj med vladajočimi liberalci pod vodstvom premierja Marka Carneyja in opozicijskimi konservativci z vodilnim kandidatom Pierrom Poilievrejem.

Potem ko je še februarja kazalo, da bodo liberalci izgubili, je prav Trump pripomogel k njihovemu preporodu.

Trumpovi apetiti po Kanadi

Carney, ki je sicer na položaju premierja šele nekaj tednov, se je v predvolilni tekmi uveljavil kot favorit in uspešno prepričal javnost, da se lahko najbolje upre grožnjam Trumpa. Ta je severne sosede razburil tako s carinami kot izjavo, da bi Kanada lahko postala 51. ameriška zvezna država.

Trump je danes ponovil svojo namero, da Kanada postane del ZDA. Kot je sporočil na svojem družbenem omrežju X, bi lahko postala "cenjena 51. zvezna država". "Nič več umetno začrtane meje izpred mnogo let," je zapisal v objavi.

"Amerika ne more več subvencionirati Kanade s stotinami milijard dolarjev na leto, ki smo jih porabili v preteklosti. To nima smisla, razen če je Kanada zvezna država!" je še dejal.

Dan pred volitvami je državo pretresel incident v Vancouvru, ko je v množico na uličnem festivalu z avtomobilom zapeljal moški in ubil najmanj 11 ljudi. Policija je sicer izključila možnost terorizma.