Od januarskega prihoda v Belo hišo je Trump dodobra zatresel velik del sveta, med njegovimi glavnimi tarčami se je precej nepričakovano znašla tudi severna soseda Kanada. Večkrat je navrgel, da bi bilo za Kanado bolje, da postane 51. zvezna država ZDA, kanadskega premierja Justina Trudeauja ves čas posmehljivo imenuje guverner, pred dnevi je uveljavil tudi 25-odstotne carine na ves uvoz iz Kanade. Po kritikah avtomobilske industrije in padcih borznih indeksov je sicer nato uvedbo carin na uvoz avtomobilov iz Kanade in Mehike preložil.

To dogajanje je Kanadčane ujelo precej nepripravljene, saj je država poleg zunanjepolitičnih pretresov tudi na pragu menjave oblasti. Potem ko je januarja Trudeau po devetih letih zaradi nizke priljubljenosti in sporov v stranki napovedal odstop s položaja, bodo člani vladajoče Liberalne stranke v nedeljo izbirali novega vodjo, ki bo Trudeauja zamenjal tudi na premierskem stolčku. Parlament je zato do 24. marca prekinil delo, novi premier pa bo državo vodil do parlamentarnih volitev, ki morajo biti izvedene najpozneje do 20. oktobra letos.

Liberalci v šestih tednih od velikega zaostanka do vodstva pred konservativci

Trumpove odločitve pa so močno zasukale tudi razmere v kanadski notranji politiki, saj je Trump, zagotovo nehote, pomagal k ponovnemu vzponu priljubljenosti liberalcev. Levosredinski liberalci so bili, tudi zato, ker se je Trudeau kljub nizu glasovanj o nezaupnici in razkolu v lastni stranki dolgo oklepal položaja, po javnomnenjskih anketah namreč ves čas v velikem zaostanku za desnosredinsko Konservativno stranko. Še pred nekaj meseci se je liberalcem na parlamentarnih volitvah napovedal hud poraz, za konservativci so zaostajali celo za 26 odstotnih točk in nihče v stranki si parlamentarnih volitev ni želel. Razlogov za nizko priljubljenost vladajoče stranke je bilo več, med glavnimi so bili visok dvig življenjskih stroškov v državi, vse višje cene nepremičnin, slaba zdravstvena oskrba, nezadovoljstvo nad ukrepi v času pandemije covida-19 in splošna naveličanost nad Trudeaujem. Konservativci, ki jih vodi Pierre Poilievre, so kritizirali tudi uvedbo zveznega davka na ogljik, ki ga je uvedla vlada. Vse je kazalo, da je Kanada po skoraj desetih letih na pragu nove vladavine konservativcev.

Nato pa je prišel na politično prizorišče Donald Trump – in kanadski liberalci so nenadoma dobili novo priložnost, morda celo tako veliko, da bi se lahko tudi po volitvah obdržali na oblasti, kar se je še pred nekaj tedni zdela znanstvena fantastika. Vprašanje gospodarskih razmer in življenjskih stroškov, ki je pred tem krojilo dogajanje doma, se je namreč umaknilo vprašanju, kateri voditelj oziroma stranka se lahko učinkoviteje in odločneje zoperstavi ameriškemu imperializmu. Kanadčani, kot kaže, v večini menijo, da so to liberalci, zato se na volitvah, vsaj kakor zdaj stojijo stvari, napoveduje njihova velika vrnitev. Kar tri zadnje javnomnenjske ankete so izmerile, da imajo liberalci trenutno celo višjo podporo kot konservativci; sodeč po raziskavi Ipsosa, jih podpira 38 odstotkov vprašanih, konservativce pa 36. To pomeni, da je liberalcem v le šestih tednih uspelo zaostanek 26 odstotnih točk spremeniti v vodstvo. Da imajo liberalci višjo podporo kot konservativci, se je zgodilo prvič po letu 2021.

Volitve mnogo prej kot oktobra?

"Konservativcem ne gre na roko vse večje protitrumpovsko razpoloženje v državi, proti njim delujeta tudi pričakovanje in pozitivna vznemirjenost, kdo bo prevzel Liberalno stranko," je Ipsos pojasnil izmerjene izide. Politologinja z Univerze v Torontu Semra Sevi je za Al Džaziro dejala: "Še pred dvema mesecema so bili liberalci v zatonu, mnogi so verjeli, da so politično mrtvi. Zdaj pa nenadoma znova letijo."

Prav zato je vse več namigov, da bi utegnil novi vodja liberalcev parlamentarne volitve izvesti mnogo prej kot oktobra, pravzaprav čim prej, dokler imajo liberalci še tako močan veter v svojih jadrih. Novi premier namreč lahko volitve razpiše takoj, ko prevzame položaj. Tudi hitre volitve pa ne obljubljajo stabilne vlade. Ob takih izidih, kot jih je izmeril Ipsos, namreč nobeni izmed dveh največjih strank ne bi uspelo osvojiti večine v 343-članskem parlamentu, kar pomeni, da bi morale skleniti koalicijo z manjšimi strankami. Takšne koalicije pa so v Kanadi, drugi največji državi na svetu, vedno precej trhle in običajno zdržijo največ dve leti, piše Guardian.

Poilievre za mnoge preveč podoben Trumpu

Zakaj mnogi Kanadčani v časih, ko je Trump proti njihovi državi uvedel carine, jo obtožil, da prek njene meje prihajajo prebežniki in mamila, in omenjal priključitev Kanade k ZDA, rešilno bilko vidijo v do nedavnega izgubljenih liberalcih, in ne v vodji konservativcev Poilievru, ki je pred tem uspešno spravil na kolena Trudeauja? Razlogov je več. To, kako Kanadčani trenutno razmišljajo, morda lahko pojasni izjava nekdanjega guvernerja kanadske centralne banke in favorita za Trudeaujevega naslednika na premierskem stolčku Marka Carneyja, ki je dejal: "Kdo je najslabša izbira za nekoga, ki se mora postaviti po robu Donaldu Trumpu? To je Pierre Poilievre, ki Trumpa obožuje in časti ter uporablja enak jezik kot on. Nedvomno tak človek v teh ključnih časih ni primeren za vodenje države."

Poilievre je v zadnjih letih za vse, kar je bilo v državi narobe, okrivil Trudeauja in bil pri tem zelo uspešen, saj je užival visoko podporo. Odkar je Trudeau napovedal umik, pa je izgubil glavno tarčo svojih napadov. Poilievre zdaj sicer skuša Carneyju, ki je bil nekaj časa Trudeaujev posebni ekonomski svetovalec, nikoli pa ni bil izvoljen v parlament, pripisati krivdo za vse neuspele politike liberalcev. A Kanadčanov zaradi prihoda Trumpa na oblast nenadoma ne zanima več toliko, kaj jim je prineslo deset let vladavine liberalcev, ampak predvsem prihodnost in vprašanje, kako se postaviti v obrambo pred ZDA.

Trudeau spodbuja domoljubje z govorjenjem o "ekipi Kanada"

Pri tem so liberalci očitno ubrali uspešno taktiko. Po državi se je kot blisk razširil val domoljubja, spodbujanja nacionalne identitete in zaščite lastne suverenosti, saj mnogi kar tekmujejo, kako bi bolj pokazali nasprotovanje trenutni ameriški politiki. Trudeau in njegova ekipa sta zaigrala na podobne strune, saj ohranjajo neomajno držo in vztrajajo, da ne bodo niti za ped popustili pritisku svoje sosede. Trudeau govori o "ekipi Kanada", ki se bo pogumno in strumno zoperstavila vsaki grožnji južne sosede. "V tem trenutku moramo stopiti skupaj, ker imamo radi to državo. Ne pretvarjamo se, da smo popolni, a Kanada je najboljša država na svetu. Jaz in naša 41-milijonska družina si ne želimo živeti nikjer drugod kot tukaj, in tudi ta izziv bomo premagali tako kot že neštetokrat prej – skupaj." S temi besedami je Trudeau nedavno nagovoril sodržavljane in očitno ubral prave strune.

Enotni v kritikah Trumpa so tudi vsi štirje kandidati liberalcev, ki se potegujejo za Trudeaujevega naslednika.

Poilievre, ki je bil s svojo borbenostjo in populizmom uspešen v boju proti Trudeauju, pa se v teh spremenjenih razmerah ne znajde najbolje. Na roko mu ne gre niti to, da njegovo retoriko pogosto primerjajo s Trumpovo. Poleg tega je zadnja leta ponavljal mantro, da so liberalci Kanado uničili, zato zdaj težko prepriča ljudi z izjavami, da je njihova država najboljša. "V teh časih si v Kanadi vsi želijo slišati, da smo najboljši in da se je treba boriti za lastno državo. To pa gre konservativcem, ki so imeli visoko podporo prav zaradi neusmiljenih kritik trenutnega stanja, nekako težko z jezika. Zdaj bi morali reči nekaj v smislu, da so liberalci državo sicer resda uničili, a da jo imajo vseeno radi. Poleg tega imajo dodatno težavo, ker del njihovega volilnega telesa zagotovo podpira Donalda Trumpa," je dilemo konservativcev za Guardian opisal politični analitik Eric Grenier.

In še: "Konservativci so vso svojo kampanjo dolgo usmerjali v kritiko Trudeaujevih ukrepov, parlamentarne volitve so prikazovali kot referendum o Trudeaujevi devetletni vladavini. A Trudeau se je umaknil, oba glavna tekmeca za njegovo nasledstvo sta zatrdila, da bosta odpravila močno nepriljubljeni davek na ogljik. Torej ne morejo kritizirati niti tega ukrepa. Na volitvah bo zato, vsaj kot kaže zdaj, odločilno vprašanje prihodnosti, in ne preteklosti. Ljudje se bodo vprašali, kdo se lahko v prihodnjih štirih letih najuspešneje upre Trumpu."

Z Grenierjem se strinja tudi politologinja Genevieve Tellier z Univerze v Ottawi, ki je za Al Džaziro dejala, da se parlamentarne volitve nič več ne bodo vrtele okoli vprašanja, kako visoko bodo konservativci porazili liberalce, ampak, kdo in na kakšen način se bo najbolje meril z Američani. Kot meni, je bil vodja opozicije Poilievre s svojo napadalnostjo in neposrednostjo uspešen opozicijski politik, mnogi pa dvomijo, ali je tudi pravi človek, ki bi Kanadčane povezal v "ekipo Kanada". "Njegova težava je, da pogosto izjavlja enake stvari kot Trump. Med njima je mogoče potegniti veliko vzporednic," je dejala Tellier. Daniel Beland, profesor na Univerzi McGill, pa: "Trenutno najpomembnejši dejavnik v kanadski politiki ne živi v Kanadi. Ker je to Donald Trump." Dogajanje je opisal kar z besedami "Trumpov učinek" in dodal: "Večina Američanov o Kanadi ne razmišlja prav pogosto. Kanadčani pa trenutno razmišljajo le o ZDA, česar imajo že do vrha glave. A druge izbire nimajo."

Bojkot ameriških izdelkov, odpovedi potovanj v ZDA

Zbujeno domoljubje in potreba po zaščiti domačih interesov za vsako ceno sta tako v zadnjih tednih preplavila Kanado. Kot poročajo tuji mediji, Kanadčane zaradi Trumpovih puščic, usmerjenih proti njihovi državi, preplavljajo različna čustva, od tesnobe in strahu na eni strani do jeze in neomajnega kljubovanja na drugi. Neka javnomnenjska anketa je izmerila, da se je odstotek Kanadčanov, ki so odgovorili, da so "zelo ponosni" na svojo državo, od decembra do februarja s 34 odstotkov dvignil na 44. Odstotek ljudi, ki zagovarjajo priključitev Kanade ZDA, je s šestih padel na štiri odstotke.

Običajni Kanadčani domoljubje in nasprotovanje svojim vplivnim sosedom izražajo na vse mogoče načine. "Odkar je Donald Trump začel groziti Kanadi z uvedbo carin in govoriti šale o tem, da bo Kanada postala 51. ameriška zvezna država, nisem kupila niti enega ameriškega izdelka. Niti ene same glave solate ali kosa sadja. V trgovini po novem skrbno preberem deklaracijo in se držim pravila 'od vsepovsod, samo iz ZDA ne'. Poleg tega zagotovo ne bom obiskala ZDA, dokler bo Trump njihov predsednik. Poznam veliko ljudi, ki so se odločili enako," je za Guardian izjavila neka kanadska upokojenka.

Res se je veliko Kanadčanov na Trumpove gospodarske in politične grožnje odzvalo z bojkotom vsega ameriškega, od hrane in izdelkov do televizijskih programov in spletnih trgovin, na družbenih omrežjih pa so se pojavile skupine, ki pozivajo h kupovanju domačih izdelkov. Nekatere trgovine so na policah začele z velikimi kanadskimi zastavami označevati domače stvari, da bi potrošnike spodbudile k nakupu, nekateri so dejali, da so pripravljeni plačati več, da bi se le izognili oznaki "narejeno v ZDA".

Več sto tisoč ljudi v Kanadi je podpisalo tudi peticijo za odvzem državljanstva tehnološkemu milijarderju in tesnemu Trumpovemu svetovalcu Elonu Musku, češ da "ogroža kanadsko suverenost". Musk je bil sicer rojen v Južni Afriki, a ima kanadsko državljanstvo po materi Maye Musk. Na družbenih omrežjih se je pojavilo tudi več posnetkov, kako so Kanadčani na hokejskih tekmah izžvižgali ameriško himno, bodice proti Trumpu usmerjajo tudi znani Kanadčani.

Nasprotovanje ne le Trumpu, ampak vsem Američanom

Občutka "izdaje" mnogi ne čutijo le do Trumpove administracije, ampak zamerijo Američanom kot narodu. "Doživljamo spremembe, za katere si nismo mislili, da jih kdaj bomo. Kanada se obrača stran od ZDA – če že ne za zmeraj, pa vsaj za dolgo časa. Na svidenje, Amerika, pogrešali bomo, kar smo imeli, ne pa tudi tega, kar si postala," je čustveno zapisala neka prebivalka Britanske Kolumbije. Nekateri Kanadčani so dejali, da so se zaradi drugačnih pogledov na politiko Bele hiše skregali s svojimi ameriškimi sorodniki in prijatelji. "Veliko Kanadčanov zdaj ZDA naravnost sovraži. Kako bi ostali v dobrih odnosih s sosedom, ki grozi tvojim podjetjem in se norčuje iz tega, da te bo spravil na kolena?" se je vprašal neki upokojenec.

Ob uporništvu in spodbujanju vsega, kar je domače, pa mnoge navdaja tudi strah pred zvišanjem stroškov, izgubo posla – v Kanadi bi bilo lahko ogroženih več milijonov delovnih mest – in zaostrenimi gospodarskimi razmerami, ki bi jih lahko prinesla trgovinska vojna. "Preprosto ne moremo čez noč nadomestiti območja, s katerim poteka 80 odstotkov naše trgovine. Močno nas bo bolelo," je dejal kanadski minister za priseljevanje Marc Miller.

Kanada v ZDA izvaža nafto, plin, avtomobile, lesne izdelke ...

Seveda bodo vpliv carin čutili tudi na drugi strani meje. Kanada je za Mehiko druga največja trgovinska partnerica ZDA. Leta 2024 so ZDA iz Kanade uvozile za 413 milijard dolarjev blaga, v Kanado pa ga izvozile za 349 milijard dolarjev. V kanadskem izvozu v ZDA prednjačita nafta in zemeljski plin, ki sta glavna kanadska dobrina v 13 ameriških zveznih državah. V šestih ameriških zveznih državah so močno odvisni od kanadskega premoga. Kanada je tako največja tuja dobaviteljica nafte v ZDA, saj surova nafta in naftni izdelki predstavljajo 30 odstotkov vsega kanadskega izvoza v ZDA. Druga največja kanadska izvozna skupina so avtomobili, traktorji in avtomobilski deli, sledijo stroji in mehanske naprave. Drugi pomembni kanadski izvozni izdelki v ZDA so zdravila, plastika in lesni izdelki. Med ameriškimi zveznimi državami je od severne sosede najbolj odvisna Montana, v kateri kar 93 odstotkov uvoza predstavljajo izdelki in surovine iz Kanade in Mehike. Drugi je Maine (71 odstotkov), sledita Michigan in Vermont (70 odstotkov).

Kljub opozorilom pred uveljavitvijo carin, ki prihajajo tudi iz ZDA, Trump pritiska na Kanado, vsaj za zdaj ne misli umakniti. V sredo je po pogovoru s Trudeaujem slednjega znova kritiziral. "Guverner Trudeau me je poklical in me vprašal, kaj bi se dalo narediti glede carin. Povedal sem mu, da je veliko ljudi umrlo zaradi fentanila, ki je k nam prišel iz Kanade in Mehike, in nič me ni prepričalo, da se je ta zadeva uredila. On je zatrdil, da so se razmere izboljšale, a odgovoril sem mu, da to še vedno ni dovolj," je Trump zapisal na svojem omrežju Truth Social, njun klic pa opisal kot "dokaj prijateljski".

Trump je nato prst usmeril tudi v izvedbo kanadskih parlamentarnih volitev in dejal, da mu Trudeau "ni znal povedati", kdaj bodo potekale te volitve. "Takrat sem spoznal, da želi izkoristiti vprašanje carin za to, da bi se obdržal na oblasti. Vso srečo, Justin!"

Trudeau mu ni ostal dolžan. Uvedbo ameriških carin je označil za "zelo neumno stvar" in obljubil "neizprosen boj" za zaščito kanadskega gospodarstva. Kanada je takoj po uvedbi ameriških carin uvedla povračilne ukrepe, obenem pa posvarila, da bo trgovinska vojna škodila obema država. Trudeau je nato Trumpa obtožil, da načrtuje "popoln kolaps kanadskega gospodarstva, ker bi si nato Kanado lažje priključil". "A to je čas, ko moramo odločno udariti nazaj in pokazati, da v boju s Kanado ne bo zmagovalcev," je dejal po poročanju BBC-ja. Dodal je še, da je cilj Ottawe čimprejšnja ukinitev carin, "da ne bodo veljavi niti sekundo dlje, kot je treba". Zatrdil je tudi, da ZDA niso imele prav nobenega razloga za uvedbo carin, saj čez ameriško-kanadsko mejo pride manj kot odstotek zaseženega fentanila.

Carney in Freeland predstavljata kontinuiteto

Kot rečeno, člani kanadske Liberalne stranke bodo v nedeljo glasovali o tem, koga želijo po odhodu Justina Trudeauja videti na čelu stranke in s tem do parlamentarnih volitev tudi na premierskem položaju. Izbirali bodo med štirimi kandidati – nekdanjim guvernerjem centralne banke Kanade in Anglije Markom Carneyjem, nekdanjo finančno ministrico in nekdanjo Trudeaujevo namestnico Chrystio Freeland, poslanko Karino Gould in poslovnežem in nekdanjim poslancem Frankom Baylisom. Favorit je Carney, sledi mu Freeland.

59-letni Carney, ki je odraščal v Edmontonu, se je v kampanji predstavljal kot vrhunski finančni strokovnjak, ki lahko pomaga državo voditi skozi težavne čase. "Rešil sem že več kriz, uspelo mi je rešiti že dve gospodarstvi. Vem, kako deluje posel, in vem, kako boste od njega imeli koristi tudi vi," je po poročanju BBC-ja dejal v predstavitvenem govoru. Čeprav je bil v zadnjih mesecih posebni ekonomski svetovalec Trudeauja, se ima za političnega avtsajderja in nekoga, ki se je oddaljil od premierjevih politik. Dolgo časa je zagovarjal nekatere ključne ukrepe liberalcev, kot je uvedba zveznega davka na ogljik tako za porabnike kot podjetja, ki ga je vlada predstavljala kot ključni ukrep v boju s podnebno krizo, a je bil zaradi finančnih bremen med Kanadčani zelo nepriljubljen. Carney je zato napovedal odpravo tega davka, pojasnil je, da je "nehal služiti svojemu namenu".

Carneyjeva glavna tekmica je nekdanja namestnica Trudeauja in nekdanja finančna ministrica Chrystia Freeland, ki je sredi decembra odstopila zaradi nestrinjanja s premierjem glede odziva na grožnje Donalda Trumpa s carinami na kanadsko blago. 56-letna Freeland, katere mama je Ukrajinka, je bila pred vstopom v politiko novinarka, leta 2015 pa je postala članica Trudeaujeve vladne ekipe. Kot ministrica za zunanje zadeve je pomagala Kanadi pri pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu z ZDA in Mehiko, nato je postala ministrica za finance. Trdno zagovarja nadaljnjo podporo Ukrajini in ostro kritizira Trumpa, on pa je njo označil za "toksično".

Med štirimi kandidati sta bili dve televizijski debati, ena je potekala v francoskem jeziku, druga v angleškem. Tudi na njih se je vse vrtelo okoli odziva Kanade na Trumpove poteze. Freeland se je predstavljala kot izkušena pogajalka, ki se ji je v prvem Trumpovem mandatu že uspelo upreti uvedbi ameriških carin. A Carney jo je spomnil, da Trump v drugem mandatu ni enak Trumpu v prvem. "Zdaj je še večji privrženec izolacionizma. Še bolj je napadalen. Prej je želel prevzeti naš trg. Zdaj si želi prilastiti našo državo," je dejal.

Nadaljnja podpora Ukrajini, dva odstotka BDP-ja za obrambo

Carney je obljubil načrt, ki bo v treh letih uravnotežil kanadski proračun in podprl ključne programe liberalcev, kot sta dostopno varstvo za otroke in zobozdravstvena oskrba. Freeland je trdila, da so kanadske finance "še vedno zelo dobre". Oba sta obljubila, da bosta v primeru prihoda na oblast opustila nepriljubljeni davek na ogljik.

Oba sta tudi kritizirala Poilievra, saj menita, da skuša posnemati Trumpa. Carney ga je označil za "neodgovornega" in dodal, da si Kanada "ne more privoščiti", da bi ga imela za premierja.

Vsi štirje kandidati so prav tako vnovič zagotovili vso podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji, prav tako so se vsi strinjali, da mora Kanada za obrambo nameniti več, torej dva odstotka svojega BDP-ja, kot to zahteva zveza Nato, čeprav se niso strinjali glede tega, kdaj in na kak način priti do te meje. Po mnenju Chrystie Freeland bi morala Kanada dvoodstotno mejo "z naložbami v novo generacijo vojskovanja" doseči leta 2027, Carney pa je uresničitev tega cilja napovedal za leto 2030. Strinjali so se tudi, da mora država zmanjšati odvisnost od ZDA in začeti tesneje sodelovati z drugimi zaveznicami, kot so Evropska unija, Združeno kraljestvo in Avstralija.