Trump je pred novinarsko konferenco sporazum, ki ga podpirajo vsi razen Izraela in ZDA, znova označil za katastrofo, vendar pa je proti koncu novinarske konference dejal, da je treba biti prilagodljiv.

Poudaril je, da imajo veliko priložnost, da morda dosežejo veliko večji dogovor, ki bo moral stati na trdnih temeljih, ker zdajšnji jedrski dogovor po njegovem mnenju sloni na trhlih temeljih in pada. "Bomo videli, kaj se bo zgodilo 12. maja," je dejal Trump in namignil, da ima Macron že kar precej jasno podobo o tem, Francoz pa mu je pomežiknil.

Podrobnosti o tem, kaj sta se dogovorila, državnika nista razkrila. Trump je sicer evropskim sopodpisnicam iranskega jedrskega sporazuma, po katerem je Iran v zameno za dvig gospodarskih sankcij prenehal razvijati jedrsko orožje, postavil rok do 12. maja, da sporazum izboljšajo. Takrat bo tudi najavil svojo odločitev glede odhoda ZDA.

Zahteva po razorožitvi Severne Koreje
"Zame bi bilo preprosto sprejeti enostaven dogovor in razglasiti zmago. Tega nočem. Želim, da se znebijo jedrskega orožja," pa je o Severni Koreji dejal Trump in pojasnil, da bo na srečanju s Kim Džong Unom zahteval popolno jedrsko razorožitev države. Iz Pjongjanga so sicer sporočili, da so zaustavili razvoj jedrskega orožja in testiranje raket.

Macron je prišel v Washington tudi po Trumpovo zagotovilo, da ZDA ne bodo predčasno zapustile Sirije. Ameriški predsednik je pred obiskom izjavljal, da se bodo ZDA kmalu umaknile, tokrat pa je dejal, da si želijo v Siriji pustiti trden in trajen odtis, ker Iranu nočejo dati prostega dostopa do Sredozemlja.

Kljub temu je dejal, da bodo relativno hitro šli domov, ker so s samooklicano Islamsko državo (IS) že skoraj opravili. "Želim si domov, ampak želim si domov, ko bomo dosegli cilj," je dejal Trump.

Na konferenci brez omembe carin
Macron skuša med obiskom Trumpa tudi prepričati, naj opusti zamisel o uvedbi višjih carin na uvoz jekla in aluminija v ZDA iz Evrope, o čemer na novinarski konferenci sicer nista govorila.

Macrona in ženo Brigitte zvečer čaka državniška večerja, ki jo pripravlja prva dama ZDA Melania Trump.

Predsednika posadila hrast
Po prihodu francoskega predsednika in žene sta predsednika najprej nasula zemljo na posajeni hrast, ki ga je kot spomin na prvo svetovno vojno s seboj prinesel Macron.

Prvi par Francije je deležen posebne časti, saj Trump v 15 mesecih vladanja še ni imel državniškega sprejema in večerje. Na večerjo sicer niso povabljeni niti demokratski delegati niti mediji.

Za francoske goste so pred Belo hišo pripravili državniški sprejem, na katerem je sodelovalo približno 500 ameriških vojakov.

V petek prihaja Merklova
Trump bo v petek v Beli hiši sprejel tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je z Macronom uskladila stališča do Irana in carin.

Trump mora 12. maja znova potrditi veljavnost iranskega jedrskega sporazuma, vendar od sopodpisnikov zahteva spremembe, ki bi pokrile tudi iranske dejavnosti v regiji Bližnjega vzhoda in raketni program.

Za evropske podpisnice (Velika Britanija, Francija in Nemčija) spremembe ne pridejo v poštev, namesto tega pa naj bi glede na diplomatske vire skušali zadovoljiti Američane s ponudbo o posebnih merjenih sankcijah glede raketnega programa. Macron in Merklova bosta Trumpa tudi skušala prepričati, da ustvarjanje trgovinskih vojn z enostranskimi carinskimi ukrepi ni pametna zamisel za nikogar.

Francija kot most
71-letni Trump ima boljše odnose s 40-letnim Macronom kot 63-letno Merklovo, s katero do 1. marca letos nista govorila več kot pet mesecev. V spominu številnih ostaja njen obisk Bele hiše marca lani, ko se Trump ni hotel rokovati z njo pred kamerami. Trump je Nemčijo do zdaj že nekajkrat kritiziral zaradi trgovinskega presežka z ZDA.

Macron ga je po drugi strani lani navdušil s sprejemom v Parizu na dan Bastilje, kjer je predsednik ZDA dobil tudi idejo, da po francoskem vzoru uvede vojaške parade v Washingtonu. Macron je izbral nekonflikten pristop do nepredvidljivega Trumpa in si prizadeva, da bi bila Francija neke vrste most med Trumpovo Ameriko in Evropo.

Macron bo imel v sredo še govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, ki pade na obletnico podobnega govora nekdanjega predsednika Charlesa de Gaulla 25. aprila leta 1960.