Novica o obisku ni bila deležna prav kaj dosti pozornosti svetovne javnosti – še eden v dolgi vrsti obiskov tujih državnikov v Kijevu, kjer gost stisne roko okupiranemu gostitelju in izrazi vso podporo Ukrajini. A NED ni običajen birokratski aparat, njegova zgodovina je dolga – in pogosto najmanj sporna, v najslabšem primeru pa krvava.
NED je bil ustanovljen leta 1983, v času predsednika Ronalda Reagana, kot dvostrankarska organizacija, ki se rada označuje za nevladno in neprofitno, a deluje dejansko po napotkih ameriške vlade ter se zanaša na finančno podporo Bele hiše in kongresa. Z državnimi in zasebnimi sredstvi financira in podpira politike, uperjene v spreminjanje režimov po vsem svetu.
Kot tak je NED ključen pri uveljavljanju ameriške mehke moči v svetu in nameni 170 milijonov dolarjev letno organizacijam, ki skrbijo za podporo ali nastavljanje ZDA naklonjenih režimov, hkrati pa spodkopava vlade, ki nasprotujejo ameriški vojaški ali gospodarski politiki, in podžiga protivladno opozicijo.
"V teh težkih časih razumemo, kdo so naši prijatelji in strateški partnerji. In, jasno, ZDA igrajo izjemno pomembno vlogo v podpori Ukrajini," je dejal ob obisku Jermak, ki zdaj po Wilsonu, ministrih Antonyju Blinknu in Lloydu Austinu ter predsednici predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi v Kijevu čaka samo še na predsednika Joeja Bidna.
Jermak je med srečanjem z Wilsonom med drugim znova poudaril, da Ukrajina kljub vsej podpori ZDA potrebuje še več orožja – in še več sankcij proti Rusiji. In čeprav bi iz imena lahko sklepali drugače, kritiki NED-u očitajo, da so vedno bili specialisti prav za to. Da je "podpora za demokracijo" zgolj zloščen termin za spodkopavanje demokratično nastavljenih vlad držav po svetu, kjer Američanom ni po volji tamkajšnji režim.
"Naglo odzivanje, kjer se pojavi priložnost za politično spremembo"
Uradno je NED "predan rasti in krepljenju demokratičnih institucij po svetu", kot navaja v svojem opisu na svoji spletni strani. Vsako leto NED v ta namen nameni več kot 2000 štipendij "za podporo projektom nevladnih skupin v tujini, ki si prizadevajo za demokratične cilje v več kot sto državah".
"Vse od ustanovitve ostaja NED na vodilnem položaju bojev za demokracijo po vsem svetu, hkrati pa se razvija v večplastno institucijo, središče dejavnosti, virov in intelektualnih izmenjav za aktiviste, izvajalce in strokovnjake za demokracijo po svetu."
Morda bolj poveden je naslednji samoopis: "NED je edinstvena institucija. Nevladni značaj NED-a daje slednjemu fleksibilnost, kar mu omogoča delovanje v nekaterih najtežjih okoliščinah po svetu, in naglo odzivanje, kjer se pojavi priložnost za politično spremembo. NED je predan spodbujanju rasti širokega razpona demokratičnih institucij na tujem, vključno s političnimi strankami, sindikati, prostim trgom in poslovnimi organizacijami, pa tudi številnimi elementi živahne civilne družbe, ki zagotavljajo človekove pravice, neodvisne medije in vladavino prava."
Ali kot je leta 2014 v reviji Slate o NED-u zapisal Brendan I. Koerner: "Odvisno od tega, koga vprašate, je NED bodisi neprofitni zagovornik svobode bodisi ideološko motivirana organizacija, ki se vmešava v svetovne zadeve."
Od Gruzije do Srbije, od Egipta do Bolivije
"Svetovne zadeve", v katere se je vmešal? Med drugim je NED vlogo odigral v razpadu Sovjetske zveze, v vrtnični revoluciji v Gruziji, ki je privedla do odstopa predsednika Eduarda Ševarnadzeja, NED pa je de facto "izbral" opozicijske voditelje, v žametni revoluciji v Srbiji, v kateri je bila strmoglavljena vlada Slobodana Miloševića, zatem pa financiral srbsko opozicijo, in v revoluciji v Boliviji, ki je privedla do odstopa Eva Moralesa, pod katerim je ta država uživala največ politične stabilnosti in najhitrejšo rast v Južni Ameriki. NED je sicer leta krepil sile, ki so si prizadevale strmoglaviti Moralesa. Med letoma 2013 in 2018 sta NED in USAID opoziciji namenila kar 70 milijonov dolarjev.
NED je bil akter tudi v padcu vlade Hosnija Mubaraka v Egiptu leta 2011, v arabski pomladi, kjer so financirali proameriške posameznike in skupine ter v oranžni revoluciji v Ukrajini leta 2004, ko so ZDA prek NED-a in drugih organizacij ukrajinski opoziciji namenile skupno 65 milijonov dolarjev, medtem ko je med majdansko revolucijo NED financiral okoli 65 nevladnih organizacij po državi in zagotovil celo sredstva, s katerimi so plačevali protestnike.
Mimogrede, kot zanimivost – med državami prejemnicami sredstev NED-a je bila tudi Slovenija, in sicer v letih 1993 in 1994. Podatki kažejo, da ji je NED v teh dveh letih, ko je bila sicer na oblasti vlada Janeza Drnovška, namenil 309.963 dolarjev.
Krvavi prsti Elliotta Abramsa
V NED-ovem odboru direktorjev med drugim sedi, denimo, Elliott Abrams, sporni in razvpiti diplomat, znan po svoji vlogi v aferi Iran-Contra (predsednik George Bush starejši ga je leta 1992 pomilostil) ter močno spornih političnih angažmajih v Gvatemali, Salvadorju in Nikaragvi v 80. letih pod predsednikom Reaganom. Abrams je tako z vojaško pomočjo asistiral gvatemalskemu diktatorju Efrainu Riosu Monttu, ki je prišel na oblast z udarom, pozneje pa je bil obsojen zaradi genocida nad gvatemalskimi staroselci.
Medtem je v Salvadorju takratna ameriška vlada finančno in drugače sponzorirala vlado, ki je izvajala pokol nad stotinami civilistov, Abrams pa je pred senatnim odborom pričal, da gre za "močno pretirana poročila". In tudi pozneje, ko se je izkazalo, da so bile navedbe o pokolu popolnoma točne, je politiko Washingtona v Salvadorju označil za "izjemen dosežek". Nazadnje je Abramsa angažiral tudi Donald Trump, ko je leta 2019 skušal rušiti vlado Nicolasa Madura v Venezueli in tam ustoličiti ZDA precej bolj naklonjenega Juana Guaidoja.
NED sicer kritizirajo tako z leve kot z desne strani ameriškega političnega spektra. Kot piše v svoji knjigi Politics Latin America (2007) Gavin O'Toole, nekateri na desni organizacijo obtožujejo socialdemokratske agende, nekateri na levi pa, da gre za "desničarsko pobudo", naravnano na Reaganovo politiko hladne vojne.
Znotraj Latinske Amerike kritiki obtožujejo NED manifestiranja ameriškega paternalizma ali imperializma, podporniki pa, da pomaga številnim skupinam s socialdemokratsko in liberalno usmeritvijo po vsem svetu, usposablja in podpira prodemokratične skupine, ki kritizirajo ZDA.
NED kot druga CIA?
Eric T. Hale pa je leta 2003 v svoji doktorski disertaciji "Kvantitivna in kvalitativna ocena NED-a" poudaril, da kritiki organizacije postavljajo pod vprašaj tudi, ali NED dejansko res sledi altruističnemu cilju promoviranja demokracije in odprtega trga, saj da ima organizacija za svojimi dejavnostmi bolj egoističen motiv – promocijo interesov ZDA. Ti kritiki tudi poudarjajo, da NED ni nikdar financiral skupine, katere agenda bi bila v nasprotju z interesi ZDA.
Leta 1986 je predsednik NED-a Carl Gershman dejal, da je bil NED ustanovljen, "ker bi bilo grozno za demokratične skupine po vsem svetu, da bi bilo videti, kot da jih subvencionira CIA. To smo videli v 60. letih in zato smo to opustili".
Leta 2010 je neprofitna preiskovalna organizacija ProPublica v svoji preiskavi poudarila, da "so tisti, ki so bili na čelu postavitve NED-a, že davno priznali, da je del prizadevanj pomakniti se od prikritih do odkritih prizadevanj spodbujanja demokracije", kot dokaz pa navedli intervju iz leta 1991, v katerem je takratni predsednik NED-a Allen Weinstein dejal, da "veliko tega, kar počnemo danes, je pred 25 leti prikrito delala CIA".
Prav tako leta 1991 je urednik Washington Posta David Ignatius v članku "Novi svet pučev brez vohunov" zapisal, da NED deluje v bistvu tako, da "dela javno tisto, kar je CIA svoj čas počela skrivoma”.
Ukrajina kot "največja nagrada tekme med Vzhodom in Zahodom"
Ko govorimo o ukrajinski majdanski revoluciji, v kateri je leta 2014 padla proruska vlada takratnega predsednika Viktorja Janukoviča, se pogosto zanemarja dejavno ameriško vlogo v destabilizaciji Janukovičeve vlade. To so ZDA počele prek mehanizmov, kot sta ravno NED in USAID (Agencija za mednarodni razvoj), prek katerih so podžigale protivladna prizadevanja v državi.
V Ukrajini je bil med prejemniki NED-ovih sredstev tudi Mednarodni republikanski inštitut (IRI), ki mu je svoj čas predsedoval pokojni republikanski senator John McCain, ki je med protesti v Ukrajini leta 2014 z drugimi predstavniki ameriških oblasti osebno letel v Ukrajino, da bi spodbujal protestnike, navaja FAIR, ameriška progresivna skupina za nadzor nad mediji.
Danes se ob rusko-ukrajinski vojni, ki ji s pošiljkami orožja rok trajanja podaljšuje zahodna mednarodna skupnost, rado uporablja termin "posredna vojna" med Zahodom in Rusijo.
A že leta 2013 je predsednik NED-a Carl Gershman v kolumni za Washington Post z naslovom "Nekdanje sovjetske države so se postavile po robu Rusiji. Se bodo ZDA?" Ukrajino označil za "največjo nagrado" v tekmi med Vzhodom in Zahodom.
Decembra 2013 je takratna namestnica ameriškega državnega sekretarja za evropske zadeve Victoria Nuland in dolgoletna zagovornica spremembe režima v Ukrajini, ki se je pozneje pridružila nadzornemu svetu NED-a, dejala, da so ZDA od leta 1991 porabile pet milijard dolarjev za "promocijo demokracije" v Ukrajini.
Denar je šel v podporo višjim predstavnikom ukrajinske vlade, določenim poslovnežem in opozicijski civilni družbi, naklonjeni ameriškim interesom in ciljem.
Moskva je sicer pogosto NED označevala kot sovražno do Rusije in za množične proteste v Ukrajini leta 2014, ki so pripeljali do odstopa Janukoviča, krivila prav NED-ovo financiranje. Leta 2015 je ruska vlada NED razglasila za "nezaželeno" nevladno organizacijo, s čimer je NED postala prva organizacija, prepovedana pod novim ruskim zakonom o nezaželenih organizacijah, sprejetim dva meseca predtem.
A medtem ko v NED-ovem iskalniku subvencij za posamezne države lahko najdemo podatke za praktično vsako državo, tega ni (več) mogoče za Ukrajino. Pri NED-u so namreč prvi teden marca izbrisali vse podatke za projekte, ki so jih financirali v Ukrajini.
Prvi so na to opozorili v spletni reviji CovertAction Magazine, kjer so bralce preusmerili na arhivirano NED-ovo stran, iz katere je razvidno, da je NED med letoma 2014 in danes Ukrajini namenil 22,4 milijona dolarjev v obliki 334 subvencij.
Peking: Ameriški križar za demokracijo
NED je prejšnji teden dokončno stopil na žulj tudi Kitajski, ki ga je sicer že leta 2019 sankcionirala zaradi domnevnega skrivnega spodbujanja protestov v Hongkongu in ker da NED deluje kot "krinka ameriških obveščevalnih dejavnosti ZDA".
Prejšnjo soboto pa je kitajsko zunanje ministrstvo objavilo poročilo, v katerem so med drugim zapisali, da je NED kot eden glavnih ameriških "vojščakov" in "križarjev za demokracijo" postal arhitekt separatističnih nemirov, barvnih revolucij in političnih kriz po vsem svetu, pri tem pa "pod krinko promoviranja demokracije spodkopava zakonito izvoljene vlade in vzgaja proameriške marionetne sile".
Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lidžjan je ob tem zapisal, da je NED v resnici ameriška "druga CIA".
"V nobenem primeru ni to nevladna organizacija, ki bi zagotavljala podporo demokraciji v tujini. Namesto tega sprejema ukaze neposredno od ameriške vlade in manipulira z nevladnimi organizacijami prek donacij, da nato lahko spodkopava, se infiltrira in sabotira, s tem pa podpira strateške interese ZDA."
Kot navaja poročilo kitajskega zunanjega ministrstva, je Kitajska že dolgo ključna tarča NED-a, ki da močno vlaga v protikitajske programe, katerih cilj je ločiti Sinkiang, Tibet in Hongkong od Kitajske. Ob tem opozarjajo, da je vsakršen poskus vmešavanja v notranje zadeve tujih držav v imenu demokracije nepriljubljen in obsojen na propad.
"ZDA že dolgo izrabljajo demokracijo kot orodje in orožje za spodkopavanje demokracije v imenu demokracije, za podžiganje razkolov in konfrontacij ter za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, pri tem pa povzročajo katastrofalne posledice," opozarjajo.
Sodeč po podatkih, objavljenih leta 2020 na uradni spletni strani NED-ja, je ta organizacija v enem letu zagotovila več kot 10 milijonov dolarjev subvencij 69 programom, povezanih s Kitajsko. Peking trdi, da so vsi ti programi namenjeni "ogrožanju politične in družbene stabilnosti Kitajske", pa naj si gre za proujgurske organizacije ali pa take, ki spodbujajo "demokratični razvoj Hongkonga".
Predsednik NED-a Carl Gershman pa je tudi popolnoma odkrito zagovarjal t. i. barvno revolucijo na Kitajskem in spremembo režima v zvezno republiko, kar da bi bila rešitev težav v Sinkiangu.
Do NED-a kritični tudi na Kubi
S kitajsko oceno NED-ja se strinja tudi Luis Rene Fernandez, kubanski akademik na Univerzi v Havani, ki je za latinskoameriško TV-mrežo TeleSUR povedal, da uporabljajo ameriške vlade NED za "rušenje političnega reda suverenih držav in vmešavanje v njihove notranje zadeve".
NED deluje kot fasada za prave interese ameriške vlade, bodisi z usposabljanjem bodisi s financiranjem prevratniških organizacij, je poudaril Fernandez, nekdanji raziskovalec na kubanskem centru za ameriške študije. Na Kubi NED podpira že 60 let trajajoči ameriški embargo, katerega cilj je ravno spodkopati stebre političnega sistema v tej karibski državi, še navaja Fernandez.
"Ameriška vlada je NED-u omogočila finančna sredstva in podporo za spreminjanje ustavne ureditve na Kubi," je dejal Fernandez in spomnil, da je NED stal tudi za številnimi državnimi udari v Latinski Ameriki in t. i. barvnimi revolucijami v Evropi in Afriki.
"Ameriška vlada laže, ko opisuje NED kot platformo za obrambo demokracije in človekovih pravic po svetu. Prek nevladnih in drugih organizacij NED je le krinka za ameriške vladne programe za strmoglavljanje demokratično izvoljenih vlad."
Kot še dodaja, ameriška administracija ni pokazala nobene transparentnosti glede pravih namenov NED-ja. "Ameriško zunanjo politiko vodi pomanjkanje iskrenosti."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje