"Ponižno prosim za odpuščanje za zlo, ki ga je nad domorodnim prebivalstvom izvedlo toliko kristjanov. Žal mi je. Prosim za odpuščanje, še posebej za to, kako so številni člani Cerkve in verskih skupnosti sodelovali, ne nazadnje z brezbrižnostjo, v projektih kulturnega uničevanja in prisilne asimilacije," je dejal.

"Prostor, kjer smo se zbrali, mi ponovno obuja globok občutek bolečine in obžalovanja, ki ga imam zadnjih nekaj mesecev," je povedal 85-letni poglavar Katoliške cerkve ob aplavzu prisotnih.

Papeža so v nedeljo ob prihodu v Kanado na letališču v Edmontonu v provinci Alberta pričakali predstavniki staroselskih plemen in narodov skupaj s premierjem Justinom Trudeaujem in prva staroselska generalna guvernerka Kanade v zgodovini Mary May Simon.

V kraju Maskwacis pri Edmontonu, kjer je nekoč stala ena od prisilnih internatskih šol za staroselske otroke, so ga pričakali Indijanci v narodnih nošah in mu pripravili krajši kulturni program s povorko, plesom in petjem, pa tudi s seznamom imen umrlih otrok.

Častni poglavar Wilton Littlechild je pred papeževim nagovorom izrazil upanje, da bodo dobili opravičilo za zlorabe, in želja se mu je uresničila. Papež je najprej molil na pokopališču blizu nekdanje šole, prav tako je poljubil roko ene od preživelih pripadnic plemena Frog Lake, Alme Desjarlais.

Okoli pol internatov vodila Cerkev

Kanadske oblasti so se v 19. stoletju odločile, da je treba staroselce asimilirati, kar so nameravale storiti s tem, da so jim kradli otroke in jih pošiljali v oddaljene internate.

Katoliška cerkev je vodila 66 od skupaj 139 takih šol, ki jih je od leta 1894 do leta 1947 obiskovalo okrog 150.000 otrok, starih od štiri do 16 let.

Med šolanjem je zaradi različnih razlogov, kot so bolezni in pomanjkanje, daleč od staršev in svojcev umrlo okrog 6000 otrok. To je trenutno ena od najbolj vročih tem v Kanadi, zaradi katere prihaja tudi do nasilja.

Na kraju šole v Maskwacisu zdaj stoji šola, ki jo upravlja indijansko ljudstvo Cree, in šolski program poudarja njihovo zgodovino in tradicijo, ki jo je kanadska država nekoč zatirala.

Papež bo danes obiskal še katoliško faro Svetega srca, ki jo vodijo Indijanci, maše pa potekajo v njihovih jezikih.

Papež Frančišek bo do konca tedna na spokornem romanju, kot je označil pot v Kanado, obiskal Edmonton z okolico, odpotoval v Quebec, od tam pa še na skrajni sever Kanade k Inuitom, v mesto Iqaluit na ozemlju Nunavut.

Frančišek se je za zlorabe staroselskih otrok v šolah v Kanadi že opravičil aprila, ko je v Vatikanu sprejel delegacijo Indijancev, Inuitov in Metisov.

Obisk po odkritju množičnega grobišča

Komisija za resnico in spravo je že leta 2015 pozvala papeža, naj se opraviči, toda na kanadskem ozemlju. Iz tega ni bilo nič, dokler niso lani pri nekdanji šoli Kamloops v Britanski Kolumbiji odkrili množičnega grobišča z ostanki okrog 200 otrok.

Kanadska vlada se je za prisilno šolanje, kjer je prihajalo do fizičnih in spolnih zlorab, uradno opravičila leta 2008 in je doslej plačala več milijard dolarjev odškodnin. Katoliška cerkev je Indijancem namenila sicer le okrog 50 milijonov dolarjev pomoči, načrtujejo še okrog 30 milijonov.

Staroselske skupnosti v Kanadi želijo tudi pojasnilo za usode tistih otrok, ki se niso vrnili domov, kaznovanje odgovornih in odškodnine ter vračilo zgodovinskih predmetov, ki so jih odnesli v Vatikanski muzej.

Za koordinatorja apostolskega obiska so v Kanadi izbrali katoliškega duhovnika, 36-letnega Cristina Bouvetta, ki je po mamini strani Italijan, po očetovi pa pripadnik ljudstev Metis in Cree.

Iskali so nekoga, ki govori italijansko in je povezan s katoliškim šolskim sistemom ter indijansko dediščino. Cristino Bouvette iz Calgarija je bil izbran tudi zato, ker je njegova babica obiskovala eno od zloglasnih šol. Bouvette je izrazil upanje, da bo obisk papeža zacelil rane.